Popoldne na cesti - Dobro se vrača
Cerkev na Slovenskem Nataša Ličen
Ob tednu Karitas, ki se sklepa na prvo adventno nedeljo, tudi na nedeljo Karitas, smo v četrtkovi Dijaški oddaji gostili mlade prostovoljce, ki pri Karitas vipavske dekanije sodelujejo pri programu Popoldnevi na cesti. V sklopu te prostovoljne dejavnosti mladi pomagajo mladim pri učenju in domačih nalogah. Obenem pa je skupno druženje na ulici, ob vodenih projektih in animaciji, priložnost za utrjevanje socialnih vezi med sovrstniki. Številni mladi se danes zapirajo med štiri stene, v virtualna prijateljstva, in je program zato tudi priložnost za skupno igro ter odkrivanje pravih vrednot medvrstniškega in medgeneracijskega druženja malo.
Anika, Klara in Maja: »Všeč nam je, da lahko pomagamo otrokom in delamo z njimi. V prvem letniku vzgojiteljske šole je padla odločitev, da bi bile rade vedno v družbi otrok. Zato z veseljem prihajamo vsako sredo popoldne na učne urice, pri katerih dodatno razložimo učno snov in pomagamo pri domačih nalogah. Obenem je to priložnost za druženje in krepitev socialnih stikov, po katerih hrepeni vsak mlad človek. Prihajajo osnovnošolci, pa tudi nekateri iz srednjih šol. Se zgodi, da je kakšna naloga pretrd oreh, določena snov lahko tudi uide iz spomina, potem pa strnemo glave in skupaj poiščemo rešitev. Naredimo, kar je v naši moči.«
Tatjana Rupnik, koordinatorka programa popoldnevi na cesti: »S programom Popoldne na cesti smo začeli pred štirinajstimi leti na pobudo psihoterapevta, žal že pokojnega, Bogdana Žorža v Ajdovščini. Program je namenjen otrokom, ki potrebujejo učno pomoč, tistim, ki želijo kakovostno porabiti svoj prosti čas in vsem, ki bi se radi kakovostno družili. Če bi kdo želel ta program uvesti še v drugih krajih po Sloveniji, naj preprosto potrka na naša vrata in z veseljem bomo pomagali pri začetkih s svojimi izkušnjami. V teh letih realizacije projekta smo se naučili, da ljudje tisto, kar je zastonj ne cenimo dovolj. Skozi program je šlo do sedaj gotovo dvesto otrok, ki so močno izboljšali svoj učni uspeh. Z začetnih zadostnih ocen so nekateri zdaj pri prav dobrih uspehih. V programu sodelujejo tudi učitelji, ki prostovoljno darujejo svoj čas in strokovnost otrokom, ki potrebujejo dodatne razlage in uvajanja v učno snov. Za prostovoljce ob sklepu programu vsako leto pripravimo tudi delovni tabor ob Soči, s katerim jim lahko vsaj malo povrnemo za njihovo požrtvovalnost in pomoč."
Tjaša, Tanja, Ines: »Prostovoljke smo, ker preprosto rade pomagamo in lahko dejansko delamo dobro. Večinoma pomagamo pri domačih nalogah, pridejo pa tudi otroci pred pisanjem pisne naloge ali pred spraševanjem. Ne, »plonk« listkov ne pomagamo pisati. Imamo pa tudi same ob tem priložnost utrjevanja snovi. Naša naloga je, da otroci naredijo šolo, pridobijo učne navade in z veseljem sedejo pred knjigo. Da se ne bojijo znanja.«
