Evropski voditelji si prizadevajo okrepiti boj proti Islamski državi
Svet Petra Stopar
Vidni evropski voditelji se na najvišjih ravneh pogovarjajo o zaostrovanju boja proti islamskim skrajnežem, še posebej po nedavnih napadih v Parizu, ki so terjali več kot 130 nedolžnih žrtev.
Britanski premier David Cameron je danes v britanskem parlamentu terjal sodelovanje Velike Britanije v zračnih napadih na cilje Islamske države v Siriji. Pri tem je obljubil, da vojakov na teren ne bo pošiljal. Poslancem je razkril, da so na britanskih tleh letos preprečili sedem napadov, ki so bili ali povezani s to skrajno skupino ali navdihnjeni z njeno propagando. Po premierju je poslance nagovoril vodja opozicijskih laburistov Jeremy Corbyn, ki britanskim napadom v Siriji nasprotuje, čeprav se vse več laburističnih poslancev k njim nagiba. »Vprašanje zdaj mora biti, ali bo razširitev britanskega obstreljevanja iz Iraka v Sirijo verjetno zmanjšala ali še povečala to grožnjo ter ali bo zavrla ali še razširila teroristično kampanjo IS na Bližnjem vzhodu,« je poudaril vodja laburistov in podvomil, da bo posredovanje prineslo uspeh, posebej, če ne bo tudi kopensko, česar pa si nihče ne želi. Parlament naj bi o razširitvi napadov odločal v prihodnjih dveh tednih.
Francoski predsednik Francois Hollande pa se je včeraj srečal z nemško kanclerko Angelo Merkel, ki je obljubila, da bo Nemčija hitro razmislila o tem, kaj lahko stori več in poudarila, da se je treba proti Islamski državi boriti z vojaškimi sredstvi. Danes se Hollande mudi pri ruskemu predsedniku Vladimirju Putinu.
K skupnemu reševanju vzrokov za ekstremizem in terorizem so ob sklepu včerajšnjega srečanja pozvali tudi voditelji procesa Brdo Brioni, ki ga vodita predsednika Slovenije in Hrvaške Borut Pahor in Kolinda Grabar-Kitarović. Predsedniki Slovenije, Hrvaške, Srbije, Črne gore, Makedonije, Albanije, Kosova ter Bosne in Hercegovine so v sklepni izjavi pozvali k boljši zaščiti zunanjih meja unije in dogovoru za zmanjšanje migracijskega toka. Prav tako so pozvali h krepitvi stabilnosti, varnosti in blaginje za države Jugovzhodne Evrope. Izjavo sta podpisala tudi ameriški podpredsednik Joseph Biden in predsednik Evropskega sveta Donald Tusk.
Ta se je ozrl še na torkov incident v Siriji, ko je Turčija sestrelila rusko vojaško letalo. Po njegovih besedah obstaja samo ena pot, da bi se takim incidentom izognili v prihodnosti: »Vsi potenciali morajo biti osredotočeni na boj proti Islamski državi, to bi moral biti skupni cilj.«
Sestrelitev ruskega letala, za katerega je Turčija ocenila, da je kršilo njen zračni prostor, je v Moskvi znova komentiral tudi Putin. Po njegovih besedah je Turčija s sestrelitvijo namerno pahnila odnose z Rusijo v slepo ulico in še vedno ni ponudila ne opravičila ne predlogov za povračilo škode. Ponovil je, da je bila sestrelitev »nož v hrbet« in nerazumljivo dejanje izdaje, še posebej s strani tistih, ki jih je imela Rusija za partnerje v boju proti terorizmu. Da rusko letalo niti za sekundo ni vstopila v turški zračni prostor, je poudaril preživeli pilot Konstantin Murahtin in dodal, da s turške strani pred sestrelitvijo ni prišlo nobeno opozorilo.
Putin je medtem še opozoril, da je do džihadističnih skupin prišlo, ker določene države niso ukrepale in ker sodelujejo s teroristi. S tem je namigoval na navedbe, da Turčija kupuje nafto od Islamske države, kar pa je turški predsednik Erdogan danes odločno zanikal. Rusijo je izzval, naj tovrstne obtožbe podkrepi z dokazi, hkrati pa poudaril, da je boj Turčije proti skrajnežem nesporen.
