Proti terorizmu z močno mednarodno koalicijo
Svet | 16.11.2015, 13:37 Andrej Šinko
Zunanji sodelavec Fakultete za družbene vede obramboslovec Klemen Grošelj je v pogovoru za Radio Ognjišče poudaril, da lahko samo močna mednarodna koalicija v dolgotrajnem boju premaga teroristično grožnjo, ki izvira iz skrajne islamistične ideje. Po njegovih besedah je za rešitev konflikta v Siriji nujno sodelovanje vseh, ki so vključeni v mirovni proces. Ob tem je Grošelj dodal, da je za tranzicijo ključen tudi poraz skrajne Islamske države, ki obvladuje velik del sirskega ozemlja.
Skrajni skupini Islamska država je uspelo vzpostaviti strukturo moderne države, z oblastjo, uradi, sodstvom, vojsko, izobraževalnim in zdravstvenim sistemom ter drugimi elementi. Ob tem se pojavlja vprašanje, zakaj je mednarodna skupnost ni ustavila, ko bi to bilo še lažje izvedljivo. Grošelj pravi, da je Islamska država zelo uspešno izkoristila več priložnosti v času, ko se je začela pojavljati. »Prvi, zagotovo izredno pomemben element je bil, da so se Američani umaknili iz Iraka in je v Iraku nastal strateški vakum, ki se je izrazil predvsem v teh sektaških napadih med suniti in šiiti. Tukaj se je Islamska država predvsem sunitom ponudila kot neke vrste zaščitnica njihovih interesov. Pod krinko ščitenja sunitskih interesov je dejansko prevlada le v dobršnem delu tako Iraka kot tudi potem Sirije. Poleg tega so ji šla zelo na roko tudi nesoglasja oziroma konfliktni interesi velikih sil, govorimo predvsem o Rusiji, Združenih državah Amerike, v manjši meri tudi Iraku, Iranu in Saudski Arabiji,« je poudaril Grošelj in dodal, da je k temu pripomogel tudi kaos v Siriji in to, da Islamska država na začetku ni ogrožala drugih držav, razen tistih na območju Bližnjega vzhoda.
Kaj pomeni uporaba 5. člena ustanovne listine zveze NATO?
Po petkovih terorističnih napadih v Parizu Francija razmišlja o uporabi 5. člena ustanovne listine zveze NATO, ki govori o kolektivni obrambi oziroma o tem, da je napad na eno članico napad na zavezništvo in vse njegove članice. Za to so se po 11. septembru 2001 in napadu na dvojčka odločile Združene države Amerike. Vendar pa Grošelj pravi, da to v primeru Francije ne bo prineslo posebnih sprememb: »Bo pa seveda neko sporočilo o enotnosti zahodno evropskih držav oziroma držav članic NATA. Bolj konkretnih rezultatov ne pričakujem. Tisto, česar se bojim na podlagi izkušenj iz 11. septembra, je to, da bo na koncu ta enotnost zvodenela in razpadla zaradi različnih interesov držav.«
Kje je problem pri uveljavitvi ukrepov v boju proti terorizmu?
Francija pričakuje tudi čimprejšnjo potrditev in pospešitev izvajanja ukrepov, dogovorjenih po januarskih terorističnih napadih v Parizu. Med ukrepi so evropski sistem izmenjave podatkov o letalskih potnikih, boj proti financiranju terorizma, učinkovit nadzor trgovine z orožjem, krepitev izmenjave informacij in zagotovitev sistematičnega nadzora na zunanji meji Evropske unije, tudi z revizijo schengenskih pravil. »To, k čemer sedaj dejansko Francija poziva, je oblikovanje določenih enotnih politik na ravni Evropske unije. Vendar tukaj gre tudi za izmenjavo nekaterih občutljivih zadev, informacij, in pa, kar je najbolj pomembno, tudi za prenos nekega določenega dela suverenosti na skupno evropsko raven. Tukaj imajo države pogosto zadržke,« je še pojasnil Grošelj, ki sicer upa, da bodo članice Evropske unije po tem napadu zmogle določiti nek enotni okvir predvsem pri izmenjavi informacij, ker po napadih se odsotnost tega vedno pokaže kot velik problem.
