Praznovanje 400-letnice cerkve svetega Jakoba v Ljubljani
Pri svetem Jakobu v Ljubljani slovesnost ob 400-letnici cerkve
Slovenija | 29.11.2015, 20:04
Pri svetem Jakobu v Ljubljani so slovesno praznovali 400-letnico tamkajšnje cerkve. Sveto mašo je daroval nadškof Stanislav Zore. Jubilej so župljani že pred tem zaznamovali tudi z glasbeno-bogoslužnim sporedom in pogovorom strokovnjakov o preteklosti cerkve ter delovanju jezuitov v Sloveniji. Različni dogodki so se zvrstili v tednu med 16. in 22. novembrom.
Nadškof Zore se je pri slovesnem bogoslužju zahvalil patrom jezuitom tako za njihovo zgodovino pri svetem Jakobu kot v slovenskem narodu. "Ta cerkev je njihovo delo. In njihovo delo je še toliko drugega, kar ne ostaja v kamnu in umetninah, ki jih lahko vidimo in otipamo, ampak ostaja v izročilu duha, omiki, izobrazbi, kulturi, česar sicer ne moremo ovrednostiti tako kot kamen in ostale umernine, moremo pa to ceniti in ovrednotiti na neki drugi ravni in z drugačnimi merili." Za slednje moramo biti po besedah nadškofa Zoreta še bolj hvaležni.
Zbrane je spomnil na zanimivost, to je, da je bila cerkev svetega Jakoba, za katero je bil temeljni kamen blagoslovljen leta 1613, za tisti čas zgrajena razmeroma hitro. A dodal je, da je svojo današnjo podobo dobivala še stoletja. "Da je ta cerkev dobila dušo, so bila premalo slaba tri leta, v katerih je bila zgrajena. Potrebna so bila še stoletja snovanja, dela in ustvarjanja, da je postala, kar je danes." V tem času pa se nam, tako nadškof Zore, vedno mudi. Kot je poudaril, so včasih gradili za to, da je stalo, za rodove, ki bodo prišli, a danes gradimo za rušenje. "Miselnost o začasnosti vsega se odraža tudi v družbi, v medsebojnih odnosih. Posledica takšne začasnosti je kultura uporabi in zavrzi." Kot je dodal nadškof Zore, nas Božja beseda vabi, naj se vzravnamo in dvignemo glave, da bo naš pogled segel daleč in bomo zaslutili, da nismo ustvarjeni za to, da ustvarjamo dobiček in živimo za užitek v dneh svoje zemeljske poti, ampak, da smo ustvarjeni za to, da se uresničimo v Bogu.