Maja MorelaMaja Morela
Matej KržišnikMatej Kržišnik
Andrej ŠinkoAndrej Šinko

VIDEO: Izzivi migrantske krize za Evropo in Slovenijo

Slovenija | 19.11.2015, 14:00

»Migrantska kriza se je začela s tragedijo ob italijanski Lampedusi, Nemčija pa bo morala odgovoriti na vprašanje, zakaj se je zgodba radikalizirala na tako gostoljuben način.« To je bila ena od misli, ki jo je na današnji okrogli mizi povedal nekdanji zunanji minister Dimitrij Rupel. Ob njem so o neizvajanju schengenskih pravil v Sloveniji in drugih članicah unije razpravljali še nekdanji nemški notranji minister Hans Peter Friedrich, vodja poslanske skupine NSi Matej Tonin in predsednik parlamentarnega odbora za zunanjo politiko Jožef Horvat. Strinjali so se, da je trenutno ključna naloga Evropske unije omejevanje migrantskega toka.

Prva ugotovitev sogovornikov razprave, ki jo je pripravila NSi, je bila, da morajo države članice, med njimi Slovenija, nujno spoštovati schengenska pravila in evropski pravni red. Trenutno se teh zakonov ne upošteva, je ocenil nekdanji nemški notranji minister Friedrich in izrazil željo po evropski konferenci, na kateri bi se vse članice povezave zavzele za varnost meja. V zvezi z njegovo državo pa je opozoril, da »še vedno niso vsi politiki in prebivalci prišli do spoznanja, da obstaja neka meja, koliko ljudi lahko vključimo v našo družbo, obljubim pa vam, da si bom prizadeval, da bo do tega spoznanja prišlo«. Dodal je še: "Bojim se, da bomo s to migrantsko krizo ugotovili, kako močno je razdeljena evropska družba."

Po mnenju nekdanjega ministra Rupla potrebujemo evropsko vojsko in policijo, ki bo zaščitila zunanje, schengenske meje, in da so pred nami zelo burni časi. Da se že več let govori o skupni evropski vojski in da bo morda v tem času ideja pa le zaživela, je dejal tudi Friedrich. Rupel pa je zelo zaskrbljen s proizvajanjem sporočil v Sloveniji v tem smislu, da je treba ukinit schengen in dublinsko uredbo, »da je treba odpreti meje, da so evropske in slovenske meje pretesne in tako naprej«. Misli, da je treba »takšne neumnosti preprosto začeti kritizirati, polemizirati in se jim zoperstaviti«.

Tudi vodja poslancev NSi Tonin je opozoril na omejene zmožnosti sprejemanja migrantov v EU, največja nevarnost pa je ustvarjanje dodatne revščine. Zato je po njegovi ugotovitvi ključna naloga omejevanje migrantskega toka, kar je možno samo z ograjo. Poleg tega pa mora država pomembno zaostriti registracijski postopek ob prihodu na mejo: »Da mora vsakdo dati prstne odtise, kar pomeni, da tudi če bo nekdo izdal lažne podatke, da bo prstni odtis še vedno izdajal in povezoval z določenimi nepravilnostmi, nečednostmi. Kajti, v dogodkih v zvezi z napadom v Parizu, se je izkazalo naslednje: Ko so nas v soboto Francozi zaprosili, naj za večje število ljudi preverimo, ali so šli čez Slovenijo, jim naši organi niso mogli tega ne potrditi ne zanikati. Če bi prstne odtise pobirali, pa bi to preko baz Interpola in drugih baz to lahko zelo enostavno ugotovili.«

Predsednik parlamentarnega odbora za zunanjo politiko Horvat pa je opozoril na neizvajanje dogovorov znotraj unije, za primer pa navedel zavezo držav članic na oktobrskem mini vrhu, da Slovenija v roku enega tedna od njih dobi štiristo policistov. »Po dveh tednih smo ugotovili, da smo jih dobili samo 87, potem jih je prišlo še 50 z Madžarske. Ne vem, kdo je tu kriv. Je morda Slovenija premalo nagovarjala države članice, ali te enostavno nočejo pomagati Sloveniji, ki je zelo pomembna država na tej zelo zahtevni in ključni balkanski migrantski poti.« Boji se, da se bodo pariški dogodki ponavljali po vsej Evropi, saj take so po njegovem napovedi, zato bi moral biti prvi dogovor strogo spoštovanje schengna in zagotovitev potrebnih virov za spopadanje z migrantsko krizo.

Od sredine oktobra je v Slovenijo vstopilo 236.877 migrantov, od tega danes do 6. ure 1011, ki so v sprejemnem centru v Dobovi. V nastanitvenih centrih je bilo bila ob 6. uri 5142 migrantov, od tega največ v Šentilju, kjer jih je bilo 2915, in v Gornji Radgoni, kjer jih je bilo 1069.

Včeraj je v državo vstopilo okoli 600 prebežnikov. Po po podatkih policije pa je Slovenijo od 20. oktobra zapustilo 220.341 migrantov, včeraj 7141.

Slovenija, Svet, Politika
Prostovoljec leta 2024 s podelitvijo priznanj (photo: STA) Prostovoljec leta 2024 s podelitvijo priznanj (photo: STA)

Naj prostovoljec tudi naš sodelavec

Naj prostovoljski projekt lanskega leta je projekt Šola s srcem Srednje gradbene, lesarske in vzgojiteljske šole iz Šolskega centra Novo mesto. Mladinski svet Slovenije ga je nagradil, ker je ...

 (photo: Vatican Media)  (photo: Vatican Media)

Kje bo živel Leon XIV.?

Papež Leon XIV. naj bi imel namen živeti v Apostolski palači. Vendar stanovanje prej potrebuje prenovo. Sveti oče si je prostore ogledal po nedeljskem opoldanskem nagovoru, ko so sneli pečat z ...

Papež Leon XIV. (photo: Vatican Media) Papež Leon XIV. (photo: Vatican Media)

Pogled redovnikov in redovnic na novega papeža

V zgodovini je bilo kar nekaj papežev iz vrst redovnikov. Zelo znan je papež Gregor Veliki, ki je bil benediktinski menih, in je med svojimi številni reformami spodbujal tudi petje t.i. ...

Matjaž Čadež je vizionar, ki navdušuje tudi v širjenju pomena petih temeljnih vrednot Slovenije (photo: NL) Matjaž Čadež je vizionar, ki navdušuje tudi v širjenju pomena petih temeljnih vrednot Slovenije (photo: NL)

Matjaž Čadež: Na hitro hočemo preveč

Matjaž Čadež je človek navdiha, ki s svojo življenjsko poklicno potjo še danes, ko je že v pokoju, marsikoga navdušuje. Poslovno se je vrsto let kalil v IBM-u, nato na Švedskem in pozneje ...