Pahor in Katičeva menita, da Slovenija ni v vojni, Grims poudarja nasprotno
Slovenija
Slovenska policija je po pokolu v Parizu dobila več zaprosil za preverjanje več deset podatkov, tudi za ljudi, vendar se je pri vseh izkazalo, da kot prebežniki niso prečkali Slovenije. Teroristični napadi v francoski prestolnici so sprožili vprašanja o varnosti pri nas. Da naša država ni v vojni in da si naši organi prizadevajo, da bi tako ostalo, je v izjavi za nacionalno televizijo ocenil predsednik republike Borut Pahor. Da varnost Slovenije ni ogrožena oziroma poslabšana, je zagotovila obrambna ministrica Andreja Katič. A predsednik parlamentarne komisije za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb Branko Grims meni drugače.
Po petkovih dogodkih v Parizu so se sešli člani komisije državnega zbora za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb. Njen predsednik, poslanec SDS Grims, je ocenil, da je naša država bolj ogrožena, kot je bila do zdaj. Je namreč Evropske unije, ki je v vojni. To je po njegovem jasno, odkar je Slovenija sklenila, da se bo odzvala na poziv Francije k vojaškemu odgovoru na pokol. Grimsa čudi, da pristojne službe šele pripravljajo oceno ogroženosti, saj je od terorističnih napadov v Parizu minilo že več dni. Verjetnost takšnih dejanj v Sloveniji je po njegovih besedah sicer nizka, a bi nas moralo skrbeti, ker naj bi nekateri radikalni prebežniki, ki so predmet razširjene preiskave francoskih organov, šli čez naše ozemlje. Tiskovni predstavnik policije Drago Menegalija po teh Grimsovih navedbah novinarjem ni vedel povedati, ali je šlo za preverjanje ene ali več oseb.
Podpredsednik omenjenega parlamentarnega delovnega telesa Matej Tonin, ki je vodja poslanske skupine N.Si, je ocenil, da so varnostna tveganja zelo povezana z registracijskimi postopki v Sloveniji. Če želimo zagotoviti večjo varnost državljanov in tudi vse Evropske unije, bi bilo po njegovem treba te postopke zaostriti. Tonin med drugim predlaga obvezno dajanje prstnih odtisov, saj bi tako lahko takoj preverili, ali je nekdo morda že v bazi obveščevalnih služb ali Interpola. Prav tako bi bilo po Toninovem mnenju treba v registracijskih centrih uvesti prevajalce.
S stališčem Slovenije do pokola v Parizu se je danes seznanila koalicija. Vodja poslanske skupine SMC Simona Kustec Lipicer je po sestanku poudarila, da ima naša država ničelno stopnjo tolerance do kakršnih koli terorističnih dejavnosti in je zavezana k temu, da z vsemi možnimi sredstvi zaščiti temeljne vrednote evropske civilizacije. Vendar to po mnenju Kustec Lipicerjeve nikakor ne sme vplivati na varnostne razmere v Sloveniji. Te so po ocenah naših organov in po mednarodnih ocenah stabilne. O tem, ali je oceno že pripravil sekretariat sveta za nacionalno varnost, Kustec Lipicerjeve ni bila obveščena. Koalicija se je prav tako seznanila s stališčem Slovenije do podpore Franciji, ki je pozvala k uporabi 7. točke 42. člena pogodbe Evropske unije oziroma klavzule o vzajemni obrambi, ki določa, da državi povezave, ki je žrtev oboroženega napada na lastnem ozemlju, ostale članice pomagajo z vsemi sredstvi, ki so na voljo. Slovenija bo sodelovala, če jo bo Francija k temu pozvala. Kako, ni znano. Tudi Katičeva tega še ni povedala, saj še čaka pojasnila Francije. Kot je še dodala, Slovenija že zdaj sodeluje v boju proti terorizmu, zaradi podpore Franciji se varnost po njenih trditvah ne bo poslabšala. "Ne moremo reči, da je ogroženost po terorističnih napadih v Parizu manjša, vendar tudi nimamo nobenih oprijemljivih informacij, da bi bila ta ogroženost kaj bistveno povečana," pa je za Televizijo Slovenija dejal Pahor.
