Boštjan M. Zupančič kot svojega naslednika v Strasbourgu vidi Klemna Jakliča
Slovenija | 18.11.2015, 00:30
Že danes, najpozneje pa jutri, bi lahko bilo znano, kdo bodo trije kandidati za novega slovenskega sodnika na Evropskem sodišču za človekove pravice. Predsednik države Borut Pahor je parlamentu posredoval štiri imena: Nino Betetto, Klemna Jakliča, Marka Bošnjaka in Nino Peršak. Konec prejšnjega meseca je mandat evropskega sodnika v Strasbourgu potekel Boštjanu M. Zupančiču. Ta je v kolumni na spletnem portalu Planet Siol razmišljal o postopku izbire svojega naslednika. Prepričan je, da bi se spodobilo, da bi ga sodni svet vprašal za mnenje, saj je sam to funkcijo opravljal sedemnajst let. A to se ni zgodilo.
Zupančič je naštel merila za izbiro sodnika na sodišču v Strasbourgu, ki jih določa Evropska konvencija o človekovih pravicah: morajo imeti visok moralni ugled ter izpolnjevati zahtevane pogoje za opravljanje visokih pravosodnih funkcij ali biti splošno priznani pravni strokovnjaki. Po njegovih besedah je ta funkcija za Slovenijo izredno pomembna, v interesu države je, tako dodaja, da jo zasede tisti, ki se bo v sodnem zboru Evropskega sodišča za človekove pravice hitro uveljavil tako, da bo na svoje sodelavce vplival prepričevalno. Zupančič je tudi prepričan, da gre pri tem za ugled in pozitivno kontinuiteto mandata.
Med kandidati, ki jih je predlagal Pahor, sta dva, Peršakova in Bošnjak, ki sta doktorirala na ljubljanski univerzi. Do ljubljanskih pravnih doktoratov, kot jih je imenoval, je Zupančič skeptičen, pozna namreč nekaj primerov, ko je bila njihova raven iz političnih razlogov znižana in popolnoma razvrednotena. Ob tem je opozoril, da je na Harvardu in tudi na Oxfordu, kjer je med drugim doktoriral Jaklič, merilo vsebinski in dragocen prispevek k znanosti v danem polju. Doktorand mora dokazati izvirnost svoje ideje in jo tudi ubraniti. Zupančič je spomnil na pomembno razliko med doktoratom ter diplomsko nalogo in magisterijem, slednjega ima Bettetova. Kot je zapisal Zupančič, za diplomsko nalogo in magisterij zadostuje reprodukcija tujih idej, seveda brez plagiatorstva in z doslednim citiranjem, pri doktoratu pa je treba pokazati lastno izvirno ustvarjalnost.
Bettetova je specialistka za civilno pravo. A to, tako Zupančič, na Evropskem sodišču za človekove pravice ni adut. Na papirju po njegovem lahko zveni obetavno, da je sodnica vrhovnega sodišča, a nekdo, ki o človekovih pravicah ni poučen s stališča ustavnega prava, bo potreboval nekaj let, da se vsaj površno seznani s tem, kako v Strasbourgu deluje sistem.
Bošnjak je odvetnik iz znane pisarne Čeferin. Po Zupančičevih besedah so odvetniki na Evropskem sodišču za človekove pravice dobrodošli, a so ob tem dobrodošle tudi zelo solidne akademske kvalifikacije, torej mednarodne objave. Kot je zapisal, v Bošnjakovih sedmih člankih, dolgih od dveh do sedmih strani, ki so bili objavljeni v uglednih publikacijah, ni nič konkretnega, kar bi se nanašalo na mednarodni vidik človekovih pravic. Doktorat iz biomedicine in kazenskega prava na 233 straneh je nekaj, kar bi na sodišču v Strasbourgu morda lahko bilo relevantno v prihodnosti, a zdaj še ni.
Rek, kako je teorija eno in praksa nekaj povsem drugega, kar je večkrat slišal v pravniških krogih, po Zupančičevih besedah zavaja. Po njegovem je značilen za tiste pravnike, ki teorije ne razumejo. Prav v pravu sta teorija in praksa, tako Zupančič, intimno povezani. Bistvo dobrega pravnika je njegova sposobnost, da preskakuje z abstraktnega na konkretno in nazaj na abstraktno. Na Evropskem sodišču za človekove pravice to le še bolj drži. Zato je kakovost doktorata kandidata za sodnika v Strasbourgu bistvena. Če je imel prej nove ideje, je to dobro, če ne, jih ob svojem novem delu gotovo ne bo razvil.
Zupančič verjame, da je od štirih kandidatov, ki jih je predlagal Pahor, za funkcijo sodnika na Evropskem sodišču za človekove pravice objektivno daleč najperspektivnejši Jaklič. Ugotavlja, da je med njim in ostalimi je kvalitativna razlika. "Če bo na seznamu, ki bo šel v Strasbourg, ga na mednarodni ravni ne bodo mogli spregledati, morali ga bodo uvrstiti na vrh lestvice, kakršna bo šla v Parlamentarno skupščino Sveta Evrope," je zapisal. Kot je še dodal, je Jakličevo ime v Strasbourgu že znano - to sklepa po vprašanjih, ki jih prejema od ostalih sodnikov.
Zupančič je ocenil, da se je morda Jaklič po nepotrebnem eksponiral v zadevi Patria in si s tem nakopal leve sovražnike. A dodal tudi, da je ustavno sodišče na koncu pritrdilo temu, kar je Jaklič zagovarjal, in da je bilo vrhovno sodišče, s katerega prihaja Betettova, v tem postopku okarano.
Zupančič je prepričan, da bo mednarodni škandal, če bo koalicija v parlamentu Jakliča arbitrarno izločila iz igre samo zato, ker "ni naš". Po njegovem bo Slovenija s tem spet dokazala svojo provincialnost, na sodišči v Strasbourgu pa ne bo imela osebnosti, ki bi bila daleč najprestižnejša in za koristi države najboljša.
Zupančič tudi želi, da bi v prihodnje na Evropsko sodišče za človekove pravice pošiljali ljudi z izkušnjami na ustavnem sodišču. Ta se namreč ukvarjajo z ustavnimi pravicami, ki so v veliki meri ista stvar kot človekove pravice. "Žal se od nekdanjih ustavnih sodnikov tokrat za kandidata ni prijavil nihče," je dodal.
