Združenje novinarjev in publicistov
ZNP napoveduje tožbo zoper ljubljansko okrožno sodišče
Slovenija
Združenje novinarjev in publicistov (ZNP) protestira zoper ravnanje ljubljanskih okrožnih sodnic, ki so po mnenju združenja s svojo odločitvijo nedopustno posegle v ustavno zajamčeni pravici do svobode izražanja in do varnosti novinarjev tednikov Demokracija in Reporter. Ob tem so zoper okrožno sodišče v Ljubljani napovedali tudi tožbo.
Protest ZNP zoper poseg sodišča v ustavne pravice novinarjev Demokracije in Reporterja
Združenje novinarjev in publicistov protestira zoper ravnanje okrožnih sodnic Katarine Turk Lukan, Alje Kratovac in Vesne Podjed z okrožnega sodišča v Ljubljani, ki so svojo odločitvijo nedopustno posegle v ustavno zajamčeni pravici do svobode izražanja in do varnosti novinarjev tednikov Demokracija in Reporter.
Novinarji Demokracije in Reporterja so se na okrožno sodišče v Ljubljani obrnili po grožnji s smrtjo, ki je bila zoper njih objavljena sedmega januarja letos na družbenem omrežju facebook le nekaj ur po islamističnem pokolu novinarjev pariškega tednika Charlie Hebdo. Neznani storilec s profilom »Zakladnik Matija« je tedaj zapisal: »Tole, kar je bilo danes v Parizu, je pravi otroški vrtec v primerjavi s tem, kar bodo v prihodnjih tednih doživeli janšistični govnači z Demokracije in Reporterja. Kar pripravijo naj se. Še posebej Gašper Blažič, ki ga bom lastnoročno nataknil na kol. Da ne bo nepripravljen in bo piskal, da ni vedel.«
Neposredno po grožnji je omenjeni facebook profil izginil, neznanega storilca pa so novinarji ovadili na policijo zaradi kaznivega dejanja grožnje. Okrožna državna tožilka Alenka Jesenko je njihovo kazensko ovadbo zavrgla z obrazložitvijo, da gre le za »trenutni izraz nezadovoljstva posameznika, ki ne dosega grožnje v smislu kaznivega dejanja«. Pri tem tožilka sploh ni vedela, kdo je storilec, ali je nasilen, oborožen, neuravnovešen… Ker novinarji storilca niso mogli identificirati brez dostopa do IP naslova računalnika, na katerem je zapisal grožnjo s smrtjo, torej zoper njega niso mogli začeti niti kazenskega pregona na zasebno tožbo, so na sodišče vložili predlog za opravo posameznega preiskovalnega dejanja, saj lahko le sodišče policiji s sodno odredbo naloži izsleditev IP naslova računalnika.
Toda sodišče je predlog gladko zavrnilo. Najprej je predlog kot neutemeljen zavrnil preiskovalni sodnik, češ da ni utemeljen, saj ne gre za kaznivo dejanje. Temu so nato pritrdile še omenjene sodnice, pri čemer so navedle škandalozne argumente. Kot pravijo, veliko posameznikov preko družbenih omrežij izraža nezadovoljstvo s trenutno družbeno in politično situacijo, kar je v konkretnem primeru storil tudi neznani storilec, ki se je neposrečeno navezal na tragične dogodke v Parizu. Po njihovem gre za enkratni eksces glede na vsebino in način izražanja, vendar ne pomeni resne in objektivne grožnje. Poudarjajo, da je potrebno upoštevati, »da se Demokracija in Reporter uvrščata med politični tisk, ki znata s svojim izražanjem razburiti splošno javnost , s čimer izzivata tudi burne reakcije posameznikov, kakor se je po oceni sodišča zgodilo tudi v tem primeru«.
Sodnice so torej presodile, da grožnja ni resna, ne da bi vedele, kdo je storilec, ali je oborožen, nasilen, neuravnovešen… Kdo je storilec, jih sploh ne zanima. Gre za nezaslišano neprofesionalno ravnanje, ki pomeni odprti lov na novinarje, sporočilo je, da s svojim pisanjem sami izzivamo grožnje s smrtjo in je za sodišče to tudi dopustno, nekaznivo, nenevarno, ne glede na to, kdo je storilec. Gre za podoben argument, kot da ženske same izzivajo za posilstvo.
Z opisanim sodnice niso posegle zgolj v svobodo izražanja in pravico do varnosti novinarjev Demokracije in Reporterja, pač pa vseh »neprimernih« novinarjev v Sloveniji, ki so očino lahko žrtve groženj s smrtjo brez kakršnihkoli posledic. Zanimivo vprašanje je: ali bi sodišče na tak način odločilo tudi, če bi bile grožnje s smrtjo naslovljene na sodnike, člane vlade, ali novinarje kakšnih drugih medijev. Prepričani smo, da ne, kar pomeni, da smo država državljanov prvega in drugega reda, sodišča pa ščitijo le prve. Oškodovanim novinarjem zoper to odločitev preostane le še tožba na upravnem sodišču zoper okrožno sodišče v Ljubljani, ki je grobo poseglo v njihove ustavne pravice.
O primeru bo Združenje novinarjev in publicistov obvestilo relevantne institucije doma in v tujini.
