Dr. Štuhec o islamizmu in terorizmu

Svet | 20.11.2015, 21:00

V oddaji Spoznanje več, predsodek manj smo se z dr. Ivanom Štuhecem osredotočili na napade, ki so se pred tednom dni zgodili v Parizu. Uvodoma je najprej pozdravil takojšen odziv islamske skupnosti v Sloveniji, ki je napade obsodila, v nadaljevanju pa razmišljal še o drugih razsežnostih tega dogodka. »To, kar se je v Parizu zgodilo, je eden od simptomov globalne bolezni. Problem je kompleksen in ni od včeraj. Če bi te stvari bolj poznali, bi take dogodke pričakovali in bi bili tudi preventivni ukrepi drugačni.«

Na zgodbo o migrantih in Islamski državi lahko po besedah Štuheca pogledamo povsem na novo. Zdaj ni trenutek, da se odigra na čustveno noto, ampak je trenutek za zdravo pamet, je prepričan sogovornik, ki hkrati opaža, da te na žalost tudi v Evropi ni bilo dovolj, kar je povzročilo, da je postala odprta tudi za ljudi brez dokumentov, da pritoka migrantov ni nadzirala.

V Sloveniji se je pokazal tudi naš problem, da smo 25 let skrbeli za to, da se države ne izobrazi na področju poznavanja religij. Zdaj namreč prihaja do tega, da islam obsojamo vsepovprek. »Poučenost o religiji je pot do tega, da se razlikuje med tistim, kaj sodi v religijo, in med tistim, kaj tja ne sodi.« A Islamska država ves čas ponavlja, da ta boj vodi v imenu boga. »Seveda to nima z Bogom nobene zveze. Tu smo pred dilemo, ki jo mora vsaka religija domisliti znotraj svojega razmišljanja o stvari. Ko gledamo na vprašanje vmešavanja Boga v konkretne zgodovinske dogodke, bi tudi Judje in kristjani lahko rekli kdaj v zgodovini, da je bil Bog z njimi, ko so se vojskovali. Ne smemo pozabiti, da so nemški vojaki na pasu nosili stavek God mit uns oziroma Bog z nami. Zato je zdaj pravi trenutek, da razmislimo o tem, kakšna ločitev mora nastopiti med vero in državo v takih situacijah v normalni družbi, da ne pride do zlorabe religije. Papež je prav povedal, da gre za blasfemijo, saj Bog s tem nima nič. Tudi znotraj islamizma imamo različne struje.«

Po mnenju Štuheca ta situacija postavlja tudi muslimane pred preizkušnjo, da bodo morali doktrinalne zadeve na novo premislit, če hočejo v Evropi sobivati.

Takoimenovani džihad, ki pomeni boj, napor, prizadevanje, ima dve interpretaciji. Ena je, da gre za boj s človekovimi slabostmi. V tem smislu džihad ne pomeni nič slabega, gre za duhovni boj, ki ga nekdo bije s svojimi lastnimi slabostmi. »V tem smislu sta si s krščanstvom blizu«, pravi Štuhec. V drugi interpretaciji pa se je džihad skozi zgodovino uporabljal za boj z nasprotniki. »Tudi tu gre za dve varianti. V enem primeru, da ko je obstajala Islamska država, če je bila ogrožena, je razumela džihad kot obrambno vojno. Na to se naslanjajo džihadisti, ker izhajajo iz predpostavke, da so v istem položaju, kot je bil Mohamed, ko je bil v Medini. Od kod je islamska skupnost danes ogrožena? Od Zahoda, od zahodnih nevrednot, od tistega Zahoda, ki izkorišča marsikatero državo, kjer so muslimani na oblasti. Izkorišča nafto in druge stvari. Gre za konflikt, ki je politično gledano realen. V njem Zahod, zlasti ZDA, praktično vse svetovne velesile, niso odigrale pozitivne vloge, dajejo tudi netivo za džihadiste, ki lahko vedno kažejo s prstom. Fundamentalizem se lahko iz tega napaja. Seveda to ni način, na katerega se rešujejo stvari.«

V zvezi z migrantskim valom iz Turčije in Sirije je dr. Štuhec skeptičen. »Pri tem imamo opravka s špekulativno politiko Turčije, ki se je borila proti kurdom, namesto da bi se borila proti Islamski državi. Mislim, da sploh ni jasno, na kateri strani Turčija je. Je eden ključnih akterjev. Tudi to, kar Putin dela v Siriji, je zgodba zase.«

Kaj je Islamska država?

Skupina Islamska država je džihadistična vojaška skupina. Skrajna sunitska skupina, ki je bila sprva znana kot Islamska država v Iraku in Siriji ali Islamska država v Iraku in Levantu, je ustanovila kalifat, državo pod vodstvom političnega in verskega voditelja, v kateri velja strogo šeriatsko pravo.

Ta t. i. Islamska država je za zdaj omejena na Sirijo in Irak, vendar je zagrozila, da bo prestopila tudi meje Jordanije, Libanona in "svobodne" Palestine. Skupina je razglasila versko avtoriteto nad vsemi muslimani sveta, v svoj kalifat pa hočejo poleg že omenjenih držav vključiti tudi Izrael, Ciper in del južne Turčije. V svoje vrste je pritegnila muslimane z vsega sveta, ki morajo vsi obljubiti zvestobo vodji skupine, Ibrahimu Avadu Ibrahimu Aliju al Badriju al Samaraju, bolj znanemu pod vzdevkom Abu Bakr al Bagdadi. Ta ima dva namestnika, enega v Iraku in drugega v Siriji. V Iraku je njegov namestnik Abu Muslim al Turkmani, v Siriji pa Abu Ali al Anbari. Obema so podrejeni guvernerji, v Iraku sedem in pet v Siriji. Poleg tega ima IS še devet svetov, poleg vodstvenega sveta še posvetovalni svet, pravni svet, varnostni svet, svet za pomoč borcem, vojaški svet, obveščevalni svet, svet za medije in finančni svet, pisanje Wall Street Journala povzema Deutsche Welle.

Začetki Islamske države segajo v leto 2002, ko je Jordanec Abu Musab al Zarkavi ustanovil skupino Tavhid va al Džihad. Leto dni po ameriški invaziji na Irak je Zarkavi sklenil zavezništvo z Osamo bin Ladnom in ustanovil Al Kaido v Iraku, ki je postala pomembna sila v uporu proti ameriški okupaciji.

Po njegovi smrti leta 2006 je Al Kaida v Iraku ustanovila krovno organizacijo Islamska država v Iraku. Ta je oslabela, ko so ZDA v Irak poslale dodatne enote, sunitski plemenski voditelji pa so začeli ustanavljati svoje oborožene sile, ki so se postavile po robu skrajnežem.

Ko je leta 2010 vodenje Islamske države v Iraku prevzel Bagdadi, je obnovil njene zmogljivosti. Leta 2014 se je skupina preimenovala v v Islamsko državo. Istega leta je teoristična mreža Al Kaida prekinila vse stike z IS, ker da je IS pretirano okruten in neobvladljiv.

Po nekaterih ocenah IS in njegovi zavezniki nadzorujejo okoli 40.000 kvadratnih kilometrov ozemlja v Iraku in Siriji, kar je za približno dve Sloveniji veliko ozemlje. Nekateri trdijo, da je v njihovih rokah celo do 90.000 kvadratnih kilometrov, kolikor je na primer velika Jordanija.

Pod delnim in popolnim nadzorom IS naj bi živelo osem milijonov ljudi, ki se morajo držati stroge razlage šeriatskega prava. Ženske si morajo zakrivati obraze, nemuslimani morajo plačati davek ali se spreobrniti, uvedli so strogo kaznovanje, kot so bičanje in usmrtitve.

Po ameriških ocenah se v vrstah IS bojuje do 31.000 borcev. Pri tem naj bi se jih tretjina pridružila iz prepričanja, preostali pa iz strahu ali pod prisilo.

Precej borcev prihaja iz tujine, po nekaterih ocenah naj bi jih bilo več kot 12.000 iz najmanj 81 držav, od tega 2500 iz zahodnih držav. Peščica menda tudi iz Slovenije. Ti radikalizirani mladeniči z izkušnjami iz bojev se tudi vračajo domov, kar povzroča sive lase varnostnim organom zahodnih držav.

Borci IS imajo na razpolago širok nabor orožja, od lahkega orožja do topništva, med drugim strojnice, raketomete, protiletalske topove in prenosne raketne sisteme zemlja-zrak. Poleg tega so zasegli tanke in oklepna vozila sirske in iraške vojske. V njihovem voznem parku so tudi humveeji in vojaški tovornjaki, ki jih je ameriška vojska podarila kot vojaško pomoč iraškim silam ali pa upornikom proti režimu sirskega predsednika Bašarja al Asada.

Zahodni mediji za IS trdijo, da je najbogatejša skrajna skupina na svetu, saj naj bi imela dve milijardi dolarjev v gotovini in drugih sredstvih. Sprva je večji del finančnih sredstev prihajal od posameznikov iz zalivskih držav, danes pa se IS v glavnem financira sama. Milijone dolarjev na mesec zasluži z ilegalno prodajo nafte in plina s polj pod njenim nadzorom, kot tudi iz pobranih davščin in prispevkov, tihotapljenja, izsiljevanja in ugrabitev.

Pripadniki IS se držijo ekstremne razlage sunitskega islama in se imajo za edine prave vernike. Verjamejo, da preostali svet sestavljajo neverniki, ki hočejo uničiti islam, s čimer opravičujejo napade na druge muslimane in nemuslimane. Svoje sovražnike terorizirajo z obglavljanji, križanji in množičnimi ustrelitvami. Ta grozodejstva opravičujejo s citati iz korana, ki govorijo o sekanju glav nevernikov, vendar zmerni muslimani to zavračajo.

ZDA so za boj proti IS oblikovale široko mednarodno koalicijo okoli 60 držav, v katero je vključena tudi Slovenija. V zračnih napadih je bilo ubitih že več kot 1000 džihadistov, a za zdaj niso uspeli ustaviti napredovanja skrajnežev.

Boj proti džihadistom ne poteka le vojaško, ampak tudi na ravni boja proti njihovemu financiranju, proti novačenju njihovih borcev in tudi proti njihovi ideologiji. Slovenija sodeluje zgolj pri teh dejavnostih, v bojnih operacijah pa ne.