Strokovnjaki: Antibiotiki zaradi pretirane rabe postajajo vse manj učinkoviti

Slovenija | 18.11.2015, 00:30

Smo v svetovnem tednu preudarne rabe antibiotikov, Evropa pa prav 18. novembra zaznamuje dan teh zdravil, ki uničujejo ali zavirajo rast mikroorganizmov. Zaradi antibiotikov se je zmanjšala umrljivost za številnimi pogostimi boleznimi, a strokovnjaki opozarjajo, da zaradi pretirane rabe postajajo vse manj učinkoviti. V Svetovni zdravstveni organizaciji celo ugotavljajo, da je odpornost bakterij nanje dosegla nevarno visoko stopnjo, prav tako ostaja majhna osveščenost uporabnikov o njihovem delovanju.

Antibiotiki so izjemno dragocena zdravila, ki neposredno vplivajo na vzrok bolezni, na bakterije, in rešujejo človeška življenja. Kot še pojasnjuje Bojana Beovič z infekcijske klinike ljubljanskega kliničnega centra, se je medicina zelo spremenila, odkar jih poznamo. "Lahko se je razvila v smer velike kirurgije, transplantacij, intenzivnega zdravljenja raka in ostalih bolezni, rešili smo tudi probleme pogostih hudih bolezni. Pred sto leti je bila pljučnica bolezen, pri kateri so čakali, kako se bo obrnila. Umrlo je 20 odstotkov ljudi, tudi mladih." Zdaj resen zdravstveni problem predstavlja vse večja odpornost bakterij na antibiotike. "Če jih uporabljamo prekomerno, je razvoj odpornosti bakterij še hitrejši. Zato morajo zdravniki res paziti pri predpisovanju antibiotikov."

V Sloveniji zdravniki letno izdajo približno 520 receptov na tisoč prebivalcev. Približno 90 odstotkov antibiotikov predpišejo družinski zdravniki, 10 odstotkov jih predpišejo v bolnišnicah. Po besedah vodje Nacionalne komisije za smotrno rabo protimikrobnih zdravil v Sloveniji Milana Čižmana antibiotike dobi bistveno preveč otrok, starih od enega do štirih let. "Otrokom najpogosteje predpisujejo antibiotike za okužbe zgornjih dihal. Zdravniki morajo postaviti točne indikacije, kdaj to storijo. Morajo ločiti, ali gre za gnojno ali negnojno vnetje srednjega ušesa, ali gre za angino, ki antibiotik potrebuje ali ne. Akutni bronhitis v več kot 90 odstotkih ni treba zdraviti z antibiotiki."

Posledica pretirane uporabe in zlorabe antibiotikov je torej njihova manjša učinkovitost, kar pomeni, da je lahko vse bolj verjetno, da danes obvladljive bolezni, okužbe ali poškodbe spet postanejo smrtno nevarne. Nova študija Svetovne zdravstvene organizacije ob tem opozarja na nevarno podcenjevanje te grožnje. Sodelovalo je 10 tisoč anketirancev iz dvanajstih držav. Skoraj dve tretjini napačno menita, da antibiotike lahko uporabljamo tudi pri zdravljenju prehlada ali gripe, čeprav nimajo vpliva na viruse. Približno dve tretjini sta tudi prepričani, da odpornost bakterij na antibiotike ne predstavlja težave za tiste, ki ta zdravila jemljejo skladno z receptom. Skoraj polovica jih napačno meni, da odpornost na antibiotike predstavlja problem le za tiste, ki uživajo zdravila redno, čeprav je lahko vsak žrtev infekcije z bakterijo, ki je odporna na antibiotike, ne glede na starost ali območje, kjer živi. Približno tretjina vprašanih še verjame, da je zdravljenje z antibiotiki najbolje končati takoj, ko se počutijo bolje, in ne upoštevajo predpisanega obdobja zdravljenja.

V državah severne Evrope, ki imajo bolj strogo politiko uporabe antibiotikov, so v primerjavi z ostalimi deli sveta razmere na tem področju boljše. "Zelo pomembna je priprava akcijskega načrta na nacionalni ravni. Podlaga zanj bi morala biti analiza položaja v posamezni državi," je poudaril Marc Sprenger iz Svetovne zdravstvene organizacije.