Novo upanje po splavu

Slovenija | 04.11.2015, 18:05 Marta Jerebič

Vsako leto je po svetu opravljenih od 55 do 70 milijonov splavov vsako leto. A to ne ostaja brez posledic. Mnogo žensk, pa tudi drugih družinskih članov, zapade v različne oblike postabortivnega stresa. O izhodih iz tega, o novem upanju po splavu in o papeževi odločitvi, da v letu usmiljenja lahko vsi duhovniki podelijo odvezo od greha splava, smo govorili v oddaji Pogovor o.

Katarina Nzobandora iz zavoda Živim in urednica knjige Novo upanje po splavu meni, da je postabortivni stres tabu tema še vedno zato, ker so občutki krivde tako močni. »Če želimo pomagati tem osebam, ki imajo izkušnjo umetne prekinitve nosečnosti, je zelo pomembno, da o tem čim pogosteje govorimo in jim pomagamo, da te občutke lahko izrazijo,« pravi.

V zadnjih 15 letih je vedno več raziskav, ki govorijo o posledicah po splavu, od zdravstvenih zapletov do psiholoških problemov. »80 odstotkov žena, ki so izgubile svojega otroka v postopku umetne prekinitve nosečnosti, pogosteje obišče zdravnika. Več kot 180 odstotkov mater obišče psihologa v primerjavi s tistimi, ki so otroka rodile. 60 odstotkov teh mater se sooča s samomorilnimi mislimi,« je povedal moralni teolog in bioetik p. dr. Tadej Strehovec, ki v knjigi Novo upanje po splavu navaja še več drugih statističnih podatkov. Dodaja pa, da danes še ni raziskav o tem, kako splav vpliva na osebni odnos matere z Bogom. »Verjamem, da nekatere matere prav zaradi splava in krivde čutijo večjo povezanost z Bogom in se v nekem smislu naslonijo na Boga v tej stiski. Obstajajo pa tudi številne žene, ki imajo tako močan občutek, da jim to preprečuje vključitev v lokalno versko skupnost.«

To, da imamo verni ljudje Boga, ki nam odpusti, je najbolj zdravilna terapija. »Psihologija pride samo do neke točke, lahko zelo pomaga, a nekje odpove, od tam naprej gre lahko samo presežno,« poudarja Katarina Nzobandora.

Kot je dodal p. Strehovec nam vera daje upanje, da se lahko v takih težkih položajih mama spravi s svojim splavljenim otrokom, se mu priporoča v molitvi in živi v upanju, da se bo nekega dne srečala z njim. Na duhovni ravni žrtve splava lahko poleg spovedi naredijo še več drugih stvari, na primer, da starša otroka poimenujeta.

Ena tistih, ki se je naslonila na Boga, je gospa Darja iz Kopra, ki ima za seboj dva splava. »Bog mi daje moči, da grem naprej. Zame je bil pomemben trenutek, ko sem po dolgi pripravi odšla v Marijino romarsko cerkev in dala ime nerojenima otrokoma. Sedaj sem povezana s tema otrokoma, v posebnih trenutkih ju povabim, da sta z menoj. Pomaga mi tudi zakramentalno življenje in povezanost z ljudmi, da nisem bila zaprta. Svojo bolečino sem premagovala s tem, da sem bila drugim na razpolago. Način življenja po Evangeliju mi je pomagal, da sem tudi možu odpustila. Ob pripravi na to oddajo sem razmišljala, ali sem sebi odpustila. Tako, da mogoče moram tu še narediti korak,« pravi Darja Ličen in dodaja: »Upam v Božje usmiljenje in se trudim odpuščati, kakor je bilo meni odpuščeno.«

Papež Frančišek je odločil, da bodo lahko odvezo za greh splava v letu usmiljenja, ki ga začenjamo 8. decembra, podeljevali vsi duhovniki. »Glavni razlog je, da bodo imeli ljudje v svetem letu lažji dostop do teh milosti,« je dejal upokojeni mariborski nadškof Marjan Turnšek in dodal, da običajno tako odvezo lahko daje škof, ti pa so občasno dajali duhovnikom pooblastilo, da dajejo odvezo od greha splava. Sicer je to mogoče še na romarskih krajih ali na duhovnih vajah.

Nadškof Turnšek poudarja, da papeževa odločitev ne pomeni, da teža dejanja splava ni manjša. Bodo pa zato duhovniki imeli odgovorno nalogo, kako pristopati do takih spovedancev. Dati jim bodo morali duhovno terapijo, če pa bo potrebno, pa jih usmeriti tudi naprej. »Kajti tudi po odpuščanju grehov ostanejo še časne posledice greha, s katerimi se moramo potem kar bridko soočati.« Duhovniki jim bodo morali pripraviti tudi neke vrste duhovno rehabilitacijo po zakramentu sprave, jih seznaniti še z drugimi možnosti sprave »bodisi molitve, krsta želja, dati ime nerojenemu otroku, na pokopališču lahko dajo napisati ime otroka. Tako kot psihoterapevt naredi program, tako se mi zdi, da bi morali take stvari duhovniki ponuditi pri pogovoru v spovednici.«

Vsi govorniki so poudarili pomen molitve, tudi kot preventive za splav, pomen osveščanja, izobraževanja, poudarjanje veselja do življenja.