Naš gost: mons. Janez Pucelj

| 02.11.2015, 08:11 Matjaž Merljak

V naši redni sobotni oddaji smo objavili pogovor z izseljenskim duhovnikom mons. Janezom Pucljem. Poznamo ga kot urednika mesečnika za Slovence po svetu Naša luč, je tudi soorganizator Romanja treh Slovenij na Svetih Višarjah, ki vsako leto poteka na prvo nedeljo v avgustu, opravlja tudi druge naloge pri slovenski škofovski konferenci in v nemški Cerkvi, predvsem pa je župnik slovenske župnije v Muenchnu v Nemčiji.

V Muenchen je prišel leta 1997, župnik je od leta 2009. Slovenska župnija v bavarski prestolnici letos praznuje 70-letnico. Njeni začetki segajo v trpke razmere koncentracijskega taborišča v Dachauu. Med ustanovitelji najdemo rojaka Vinka Lipovca, ki se je rodil leta 1915 in zdaj živi v Clevelandu. Sedanje območje župnije obsega nadškofijo Muenchen - Freising, kjer živi okoli 6500 Slovencev. Pastoralno pokrivajo še na področju nekdanje slovenske župnije v Ingolstadtu, kjer živi 1500 Slovencev. V zadnjih petih letih se je na to področje priselilo skoraj 800 ljudi. Ti so bolj samostojni in običajno ne najdejo takoj stika s slovensko skupnostjo. Tisti, ki so bili doma dejavni v župnijah, najdejo tudi stik s slovensko župnijo v izseljenstvu. Precej je tudi primerov, ko so Slovenci dejavni v nemških župnijah v krajih, kjer živijo. Zaradi starosti in onemoglosti, ko rojaki ne morejo k nedeljskim svetim mašam in srečanjem v Muenchen, je naloga slovenskega duhovnika spremljanje in obiskovanje na domu.

Janez Pucelj je doma iz Ribnice. Ima starejšo sestro in mlajšega brata. Že vpisan na gimnazijo v Kočevju, je pri eni od delavniški maš slišal Gospodov glas in se odločil, da boš kar v vipavsko malo semenišče. Ko je svojo odločitev povedal očetu, mu je ta dejal: „Kar si boš postlal, tako boš spal. Pazi se, da ne boš delal neumnosti.“ K odločitvi za duhovnika sta pripomogla versko vzdušje v družini in vključenost v župnijsko življenje, bil je namreč ministrant. Spominja se, da mu je vipavska gimnazija dala bogat spekter znanja humanističnih predmetov, malo semenišče pa mu je dalo dobre vzgojne smernice za življenje. Še bolj odraslo je bilo vzdušje v semenišču v Ljubljani. Med študijem je razmišljal, kako tisto, kar so študirali, uskladiti z realnim, praktičnim življenjem. V posebnih spominih mu ostaja Janez Oražem. V duhovnika ga je posvetil škof Pogačnik. Že po petem letniku je šel v pastoralo kot župnijski pomočnik, ob sobotah je deloval na Kapitlju v Novem mestu, ob nedeljah pa v Podgorju. Nato je bil štiri leta kaplan na Brezovici pri Ljubljani (župnik je bil Franc Dular), sledila je Dolenja vas, kjer je bil župnik dve leti.

Že v času študija v ljubljanskem bogoslovju je med počitnicami odhajal v severni del Nemčije delat in pomagat v nek samostan. Na poti tja in nazaj je obiskal slovenska duhovnika v Koelnu Ludvika Rota in Jožeta Bucika, ki sta mu odkrila pastoralne naloge, ki se pojavljajo v izseljenstvu. Večkrat se je oglasil v Muenchnu, kjer sta delovala Janez Zdešar in Branko Rozman. Ta dva pa sta mu odkrila vprašanja, ki so bila doma zamolčana in zastrta. Kmalu po novi maši je o želji delovanja med izseljenci govoril s škofom Stanislavom Leničem, ki je bil odgovoren za to področje. Leta 1981 je odšel v Porurje v Nemčijo. Župnijski center je bil v Oberhausnu, kjer je bil župnik Pavel Uršič, 15 km stran je bil Essen, kjer je bil župnik Janez Ivan Ifko. Župnija je bila ustanovljena v letih 1958 in 1959, začetke je postavljal Janez Zdešar. Skupnost ga je zelo lepo sprejela, hitro se je privajal pastoralnim razmeram, jezika se je sproti priučil. Po smrti župnika Ifka je na tem področju postala ena slovenska župnija, v pomoč mu je prišel stalni diakon Stanko Čeplak. K utripu župnije so veliko pomagali številni laiki. Delo je bilo razvejano, saj bilo tudi veliko podružnic.

Leta 1995 je na mestu delegata za slovensko pastoralo v Nemčiji nadomestil Janeza Zdešarja. Obveznosti je bilo veliko in tako je župnijo v Essnu in Oberhausnu leta 1997 prepustil Janezu Zaplotniku, sam pa je odšel v Muenchen. Posvečal se je predvsem delegatskim obveznostim, pomagal pa tudi župniku Marjanu Bečanu. V tem času je obiskoval vse skupnosti v Nemčiji in tudi drugje po Evropi. Mons. Janez Pucelj je tako tudi predsednik Zveze slovenskih izseljenskih duhovnikov, diakonov in pastoralnih sodelavcev v Evropi, ki ima dvakrat na leto svojo konferenco, kjer udeleženci pretresajo svoje naloge, se izobražujejo, predvsem pa gradijo skupnost. Delegat za Slovence pri nemški škofovski konferenci je bil od leta 1995 do leta 2009. Takrat je nemška škofovska konferenca delegatsko mesto ukinila. Od takrat naprej je govorec za slovensko pastoralo v Nemčiji. Ko je odgovornost za izseljensko pastoralo pri Slovenski škofovski konferenci prevzel soboški škof Peter Štumpf, so ga slovenski škofje imenovali za delegata za pastoralo Slovencev po svetu.