Evropa bo z več deset tisoč mladimi spet praznovala skupaj – letos v Valenciji

Cerkev na Slovenskem | 29.10.2015, 18:00 Nataša Ličen

Komaj smo dobro zajadrali v jesen, je misel nekaterih že pri silvestrovanju. Drugače ne gre. Saj se je treba pravočasno prijaviti, če želimo biti del nepozabnega dogajanja ob evropskem srečanju mladih, letos v španskem mestu Valencia, na romanju Zaupanja na zemlji, ki ga od osemindvajsetega decembra do prvega januarja, na povabilo katoliške nadškofije in drugih cerkva, pripravlja skupnost iz Taizéja. Več deset tisoč mladih se bo zbralo na tej novi postojanki romanja Zaupanja na zemlji. Srečanje je molitev, je pesem, je tišina na obali Sredozemskega morja. Deset tisoč mladih iz Evrope in od drugod skupaj zanetijo upanje. Vsako leto je to srečanje z ljudmi, ki živijo po Evangeliju in oblikujejo družbo prihodnosti. Bodi del tega, če imaš od šestnajst do petintrideset let. O srečanju so spregovorili mladi v zadnji letošnji oktoberski Dijaški oddaji.

Doživeti je treba skupne molitve. Brez stereotipov, le v iskrenem zanimanju drug za drugega

Špela: »Mladoletni, stari šestnajst, sedemnajst let, ki odpotujejo na srečanje, romanje Zaupanja na zemlji, potrebujejo spremljevalca. Za mlade takoj po birmi je srečanje lepa priložnost, da drugače preživijo in doživijo Silvestrovo. Že zbiramo prijave. Gre vendarle za romanje zaupanja. Zaupanje vlada na vsakem koraku, najprej zaupamo sopotnikom na avtobusu, zaupamo družini, ki nas sprejme in tudi samo mesto živi drugače, dogajanje v njem se, v času evropskega srečanja, izjemno spremeni. Nekaj dodatnih deset tisoč mladih, ob že stalnih prebivalcih mesta, je velik zalogaj za lokalno skupnost. Gre torej za zaupanje, ki nas napolni in iz katerega lahko črpamo potem še vse prihodnje leto.«

Peter: »Prva stvar, ki izstopa pri srečanjih, je to, da živimo pri družinah. Nastanitev je pri domačinih, lokalnih ljudeh. Moje izkušnje do sedaj so zelo dobre. Izjemna gostoljubnost. To je povsem drug sprejem, kot jih imamo pogosto na potovanjih. Res smo zaželjeni in sprejeti. Doživeti je treba skupne molitve. Brez stereotipov, zanimamo se drug za drugega. Vsi so odprti in te sprejmejo takšnega kot si. Gre za povsem drugo dimenzijo potovanja, romanja."

Mojca: »Pomembno je druženje mladih iz vse Evrope, ko vidiš nov vidik, spoznaš njihove težave, s čim se spopadajo oni. Je res zabaven in drugačen način spoznavanja ljudi drugih držav. Povabila bi vse, posebej tiste, ki kolebate. Imeli se bomo »fajn«. Pridružite se. Lokalni prebivalci poskrbijo za vse, ni da ni, nepozabna silvestrska večerja, zabavamo se, plešemo, se družimo.«

Gašper: »Pripravljalna skupina, del katere smo tudi mi, je skupina mladih prostovoljcev z mednarodno udeležbo, ki pripravlja vse za poznejše romarje, ki pridejo približno teden dni pozneje. Ima več obveznosti, je pa dlje časa na mestu dogodka. Privlačno je seveda tudi samo potovanje, ko obiščeš tuje mesto in ga spoznaš s povsem drugačnega vidika.«

Ana Marija: »Kamorkoli prideš, v katerokoli družbo, je neko splošno veselje, nasmejani so in komurkoli se pridružiš te sprejmejo. To je čudovit občutek.«

Več informacij in možnost prijave na: http://www.drustvo-skam.si/esm

Mladi, naši gostje v Dijaški oddaji, tudi o trenutnih razmerah, o izzivih v Evropi zaradi prihoda beguncev in migrantov

»V Evropi živimo idealno življenje, s trenutno krizo pa prepoznavamo, da povsod po svetu ni vse v redu. To je problem vsega sveta. Moramo biti solidarni do njih. Na preprost način jim pomagajmo, da bodo videli, kako živimo mi in pozneje sem prepričan, da se bomo trudili sobivati po najboljših smernicah. Verjamem, da bo vse v redu. Na romanju Zaupanja na zemlji dobimo med drugim tudi veliko mero zaupanja. In prav to zaupanje nam pozneje pomaga, da lažje sprejmemo drugega in se mi zdi, da se tudi naučimo gostiteljskega odnosa. Iz te perspektive lažje gledamo na vse, ki prihajajo te dni v Evropo iz povsem drugega kulturnega sveta, in se jih trudimo sprejeti. Res pa je, da posamezni neljubi dogodki, z njihove strani, mečejo senco na vse. Razumem obe strani. Če smo gostje v drugi kulturi, če imamo sami to izkušnjo, se naučimo tudi obnašanja v razmerju gost - gostitelj. To je zelo pomembno. Da se naučimo, kaj lahko kot gost delamo v drugi državi in v drugi kulturi. Mislim pa, da to tudi krepi našo identiteto. Naša identiteta je ta trenutek do neke mere na preizkušnji, srečuje se z drugo prav tako zelo močno identiteto, bo naša zdržala, ali se bomo mi prelevili v katero drugo? Razmislimo o tem in morda je to priložnost, da bomo bolj ponosni, ker smo Slovenci. Po drugi strani pa je na srečanjih, kakršno je Zaupanje na zemlji, tudi priložnost za spoznavanje, kako dragoceno je, če smo sprejeti od drugih ljudi in morda potem tudi sami lažje razumemo in sprejmemo drugega. S tem rastemo in ta občutja krepimo. V Evropi preveč razmišljamo samo o pravicah. Pravice niso ključne, ampak dolžnosti. Kot gostitelji imamo dolžnosti, da poskrbimo za goste in gostje imajo dolžnosti spoštovati ponujeno.«