Družba prihodnosti bo družba vrednot, znanja in duševnega blagostanja

Slovenija | 22.10.2015, 11:11 Nataša Ličen

V želji doseči ta cilj, je treba najprej živeti etično. »Razmislek o etičnem vedenju pa dobiva novo težo prav ob novem razumevanju zgodnjega razvoja možganov. Čedalje bolj razumljivo postaja danes, kako velikanskega pomena je pravilna, pravočasna in dobra vzgoja za prihodnjo blaginjo posameznikov, narodov in človeštva.« Ta stavek je izrekel akademik dr. Jože Trontelj pred dvema letoma, na srečanju o etiki in vrednotah v vzgoji in izobraževanju, na Brdu pri Kranju. Svoje razmišljanje pa nadaljeval: »Pravilna vzgoja je odločilna za razvoj razuma, empatije, sposobnosti za učenje, obvladovanje čustev, sprejemanje vrednot. Napake v zgodnjem otroštvu imajo lahko resne in trajne, ali vsaj težko popravljive posledice. Upoštevanje teh spoznanj lahko močno izboljša učne in vzgojne uspehe, ter prispeva k boljši in srečnejši družbi prihodnosti.«

Skrbimo za možgane

Sodelujoči na Inštitutu za etiko in vrednote Jože Trontelj so letos septembra, na Brdu pri Kranju, pripravili tretji posvet Etika in vrednote v vzgoji in izobraževanju, tokrat s temo Razvoj in skrb za možgane. V studio smo povabili prof. dr. Janeka Muska, rednega profesorja za občo psihologijo na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani, da bi nam predstavil dobljene rezultate oziroma spoznanja posveta.

Nevroznanost je veda, ki je doživela nesluten razvoj

Dr. Janek Musek: "Že dolgo vemo, da so možgani naš najpomembnejši organ, tesno povezan z vsemi duševnimi funkcijami. Nevroznanost, znanost o možganih, je v zadnjih desetletjih tako močno napredovala, da je to znanje postalo eden od temeljev poznavanja človeka in silno pomembna zadeva. Skrb za možgane pomeni, da se naši možgani optimalno razvijajo, pomeni najboljšo možno investicijo v zdravo življenje. Veste, od zdravja možganov je odvisno vse ostalo, zdravje, dobro počutje, zadovoljstvo v življenju, psihično blagostanje. Šola je navsezadnje tista, ki poleg družine in staršev, k temu največ pripomore. Ne more pa brez sodobnega nevroznanstvenega znanja in to je bil namen omenjenega posveta. Seznaniti se z informacijami, zakaj je to področje tako pomembno in kje se lahko dobijo podrobnejše informacije. Sodobni učitelj bo tako lažje usmerjal svoje delo, veliko bolje bo razumel otroka, mladostnika in tudi kakovost vzgojno izobraževalnega dela se lahko močno poveča. S tem stopamo k velikemu cilju, ki je stabilnejša družba, družba vrednot, znanja in našega duševnega blagostanja."

Spoznanja nevroznanosti ključno prispevajo k poznavanju našega obnašanja in duševnosti

"Marsikdo je še vedno prepričan, da se po rojstvu možgani ne razvijajo več, toda možgani so ves čas rasti zelo aktivni. Več kot dobijo spodbud, boljši je njihov razvoj. Eden od najmočnejših napovedovalcev zdravega in dolgega življenja je dobra vzgoja in dobra šola. V razvoju, tudi možganskem, se pojavljajo tako imenovana kritična obdobja, to so obdobja, ko pride do naslednjega, če možgani v tem obdobju ne dobijo dovolj spodbud, se tista funkcija ne bo razvila tako, kot bi drugače se. Tu velja pravilo, stvar ne sme biti zamujena. Okrog tretjega leta začne otrok doživljati perspektivo drugega človeka, se zna vživeti v njegov položaj, to je obdobje, ko se pojavi empatija, začne se pojavljati občutek za stisko drugega, in če se v tem obdobju zamudijo potrebne spodbude s strani vzgojiteljev, učiteljev in staršev, se ne more razviti temeljni občutek sočustvovanja, ki je podlaga tudi za naš vrednotni, etnični in moralni razvoj. To je pa nekaj, kar je izredno pomembno, pa govorimo le o eni človeški funkciji, od katere je odvisno, kako se bomo odzivali, bomo ravnali bolj ali manj etično. Na tem temelji stabilnost naše družbe. Veste, vse pomembne tegobe, razen naravnih nesreč, so posledica razhajanj med našimi vrednotami in etičnimi standardi na eni strani in dejanskim obnašanjem na drugi. Če se pri otroku oblikuje trdna odločenost, da bo ravnal v skladu s tem kar je prav, v skladu z vrednotami in etičnimi standardi, je to garancija, da se bo tega držal vse življenje.«

Celotni pogovor smo objavili v Dijaški oddaji.