Pogled na misijon
6 ur za 60 km?
Madagaskar_2015
Danes so Jure, Izidor in Marko na obisku v misijonu Janija Mesca. Na "koncu sveta", kot se je Jani izrazil v današnjem jutranjem oglašanju, kjer na njegovem misijonu raste šola, za katero smo darove zbirali v minuli Pustni sobotni iskrici.
Naše fante je čakala nenavadna vožnja, o kateri so jim slikovito govorili vsi, s katerimi so se srečali. Šest ur za šestdeset kilometrov, da so prispeli. Ustavili so se tudi v Vangaindranu, kjer je največja slovenska cerkev in nasploh slovenski misijonarji tam delujejo že od leta 1972. Peter Opeka je prav od tam, kjer je bil župnik 10 let, odšel na smetišče v malgaško glavno mesto. Cerkev je velika, zidana zgradba, ki jo domačini imenujejo katedrala. Jani Mesec je povedal, da je kljub temu že premajhna in da imajo v njej po dve nedeljski maši. To priča o živahnem misijonskem utripu tamkajšnje Cerkve.
Jure pa se je v zadnjem zapisu na svojem blogu ustavil pri občutkih, ki jih med člani odprave zbuja stanje na Madagaskarju. Med drugim je napisal tudi tole:
Vem, da bi vsaka izmed asociacij potrebovala kratko razlago, a potem ne bi bila več prava asociacija, ki pride in gre. Prav tako je tudi z Afriko, Madagaskarjem, potreboval bi več reda, več zagnanosti, motivacije za delo, več lastnih pobud in želje po napredku. A če bi to imela, potem ne bi bila več prava Afrika. Predvsem bi se teh „več“ morali oprijeti tukajšnji moški. Človek ima občutek, da imajo ogromno časa in zelo malo volje, da bi ga porabili za kaj koristnega. Razumem, da je težko, če ni zaposlitve, ne razumem pa, da gospodje ves dan posedajo, gospe pa pridno delajo. Janezova asociacija o potrpežljivih ženah dokazuje, da prav opazujem. Tudi pri Pedru Opeki odgovorna dela opravljajo izključno ženske. Nimaš kaj, tudi na Madagaskarju je z vogali in podpiranjem tako, kot pri nas.
Markove in Izidorjeve asociacije se mi zdijo dokaz, da ima Madagaskar več obrazov, še in še različnih odtenkov, ki sestavljajo celoto, ob kateri ne veš prav dobro kaj bi si sploh mislil. Vse skupaj te pusti zmedenega. Na začetku naše poti smo bili šokirani ob stvareh, ki jih danes skoraj ne opazimo več, in se nam zdaj sploh ne zdijo več nenavadne. Ko sva z Markom danes modrovala o nenavadnih doživetjih, je dejal: „Vedno hujše reči se morajo zgoditi, da ostanem brez besed. Skoraj na vse sem se navadil!“ In mislim, da so se na slog življenja ki ga živijo, navadili tudi Malgaši, pa se jim zdi vse kar v redu.
Vabljeni, da si preberete celoten zapis!
Dobrodelna akcija za slovenske misijonarje na Madagaskarju
Od 22. septembra najprej pteče dobrodelna akcija za naše misijonarje na Madagaskarju, kot priprava na 17. oktober, ko bo v ljubljanski dvorani Tivoli veliko srečanje s Petrom Opeko. Posnetek tega dogodka bo mogoče videti v programu TV SLO 18. oktobra ob 20.30, istočasno pa tudi slišati v programu Radia Ognjišče.
Vabimo vas k darovanju s klicem na Misijonsko središče Slovenija 01 300 59 50. Lahko pa se odločite za darovanje s pomočjo spletnega obrazca, ali pa UPN naloga oz. preko spletnega bančništva.
Podatki, ki jih potrebujete:
- Naslov prejemnika: Misijonsko središče Slovenije, Kristanova ulica 1, 1000 Ljubljana
- Št. računa: SI56 0201 4005 1368 933 odprt pri NLB
- Referenca: SI00 279004
- Koda namena:CHAR
- Namen nakazila: Peter Opeka in slovenski misijonarji na MDG
Več najnovejših utrikov najdete na FB strani radia Ognjišče, poglobljeno pa tudi v Blogu Jureta Seška.
Vabljeni pa tudi k ogledu foto utrinkov iz obiska v kamnolomu v Akamasoi, kamor je naše sodelavce tik pred odhodom na jug otoka peljal misijonar Peter Opeka.
