Evropski voditelji naj bi pripravili enotni odziv na begunsko krizo
Svet Andrej Šinko
Begunska kriza pa deli tudi voditelje Sloveniji sosednjih držav. Na hrvaški strani napovedujejo, da bi lahko na meji s Srbijo postavili ograjo, če bi se za zaprtje svojih meja odločile Nemčija, Avstrija ali Slovenija. Srbska stran pa je do te napovedi kritična. Evropska komisija je za konec tedna sklicala vrh Evropske unije in Balkana, voditelji pa naj bi se dogovorili o skupnem delovanju v begunski krizi, ki naj bi ga začeli uresničevati nemudoma.
Srečanja naj bi se udeležili predstavniki držav, predsedstvo Sveta Evropske unije, visoki komisar Združenih narodov za begunce ter predsednik Evropskega sveta. Nanj so vabljeni tudi predstavniki evropske agencije za zunanje meje in evropskega azilnega urada. Voditelji naj bi se dogovorili o okrepljenem sodelovanju pri reševanju begunske krize. Avstrijski kancler Werner Faymann, ki je bil pobudnik srečanja je sporočil, da je treba zagotavljati pravico do azila, migranti, ki do tega niso upravičeni, pa se morajo vrniti v domovino. Ob tem so z njegovega kabineta sporočili tudi, da bi morali na zunanji meji unije vzpostaviti učinkovite »hotspote« ter zagotoviti finančno pomoč za oskrbo beguncev.
Predsednik Pahor za pomoč prosil Bruselj
O begunski krizi se je včeraj v Bruslju pogovarjal tudi predsednik države Borut Pahor, ki je predstavnike Evropske unije temeljito seznanil z razmerami v Sloveniji. Ob tem pa so mu sogovorniki zagotovili potrebno pomoč. Slovenija si tako lahko obeta ad hoc pomoč policistom na meji s Hrvaško in finančno pomoč. O podrobnostih naj bi se dogovorili ob jutrišnjem obisku evropskega komisarja za migracije Dimitrisa Avramopulosa v Sloveniji. Naša vlada naj bi do takrat pripravila uradni prošnji za ad hoc pomoč policistom in finančno pomoč. Pahor naj bi sicer včeraj dobil tudi zagotovilo, da Nemčija in Avstrija do nadaljnjega ne bosta zaprli meje. Medtem pa so razmere nekoliko bolj napete na Hrvaško – Srbski meji. Naši južni sosedi sicer napovedujejo, da bi lahko zaprli mejo, v skrajnem primeru pa postavili celo ograjo. »Vse je mogoče, vendar si tega ne želimo. Ampak če zaprejo meje Nemčija, Avstrija in Slovenija, ne bo šlo drugače,« pojasnjuje hrvaška zunanja ministrica Vesna Pusić. Srbski premier Aleksander Vučić pa meni, da ravnanje hrvaške strani ni primerno. »Nikoli, ponavljam, nikoli, niti v najtežjih razmerah, ne bom privolil, da bi postavljali zidove,« je bil odločen.
Razmere v Siriji
Zaradi ruskih letalskih napadov na cilje v Siriji in kopenske ofenzive sirskih režimskih sil je iz mesta Alep in okolice zbežalo več deset tisoč civilistov, poudarjajo humanitarne organizacije. Po poročanju medijev pa je na poti proti Turčiji spet približno 50.000 ljudi. »Od tega naj bi jih 35.000 zapustilo okrožji Hader in Zerbeh na jugozahodnem delu Alepa,« pojasnjuje tiskovna predstavnica urada ZN za koordinacijo humanitarnih zadev Vanessa Huguenin. Humanitarne agencije so po njenih besedah zelo zaskrbljene zaradi družin, ki so primorane spati na prostem, medtem ko postaja vse hladneje. Ob tem pa je dodala, da mnogi begunci nujno potrebujejo hrano in osnovne potrebščine ter zatočišče.
