Predstavljeno poročilo delovnih skupin na sinodi

Svet | 21.10.2015, 13:27 Marjana Debevec

Udeleženci sinode o družini so začeli pripravljati sklepno poročilo, ki ga bodo predstavili v soboto dopoldne. Od papeža pa je odvisno, ali ga bo tudi javno objavil. Sicer pa so sinodalni očetje včeraj končali razprave na generalnih skupščinah in po skupinah. Obravnavali so tretji del delovnega gradiva, ki v ospredje postavlja poslanstvo družine danes. Poudarili so, da družina ne sme biti objekt evangelizacije, ampak njena nosilka. Ljubljanski nadškof metropolit Stanislav Zore je osrednje poudarke predstavil za Radio Vatikan.

Nadškof Zore je prepričan, da prvi odgovor na sodobno krizo družine ne more biti gašenje požara, ampak priprava na to, da bodo družine mogle živeti kvalitetno, dobro, osrečujoče skupno življenje. Zato je s pripravo na zakon treba začeti že mnogo preden prideta fant in dekle z željo, da bi se poročila. „Predvsem se zdi pomembna ta daljna priprava, ki se mora začeti že v zelo zgodnjih letih človekove rasti in zorenja, da že z mladimi nogami in mladim razmišljanjem vsrkava tudi vrednoto družine in vrednoto zakona kot nekaj lepega, kot nekaj želenega in kot nekaj kar bi tudi on z vsem veseljem živel“.

Poleg tega pa je nujno potem zakonce spremljati tudi skozi življenje. „Izkušnja kaže, da je prvih pet let zakona najbolj občutljivih. Zato imajo zakonci pravico, da so v teh prvih letih zakona na poseben način deležni skrbi cerkvenega občestva. Tukaj pa vstopa z vso silo vloga vernih laikov in tudi družin, ki že v polnosti živijo svoje družinsko in zakonsko življenje in ga živijo v nekakšni izpolnjenosti“, poudarja nadškof Zore, ki je izpostavil tudi pravico staršev do vzgoje svojih otrok, država pa jim je dolžna to pravico omogočiti. „In to je potrebno narediti tudi na področju urejanja vsakdanjega življenja, da namreč družine sploh lahko živijo skupaj, da imajo čas biti skupaj. Moramo jim dati možnost, da lahko praznujejo, da lahko skupaj obhajajo nedeljo, da družina v nedeljo ni po nepotrebnem ločena druga od druge.“

Škofje so govorili tudi o vprašanju ločenih in ponovno civilno poročenih ter njihovi vključenosti v življenje Cerkve. „Zanimivo je, da se običajno razmišlja samo o tem, da bi imeli možnost pristopati k zakramentu spovedi in prejemati obhajilo, ampak tu je dosti drugih možnosti, ki jih bo potrebno ponovno predstaviti in tem ljudem povedati, na kakšen način so vse lahko vključeni v življenje Cerkve, v življenje nekega verskega občestva oziroma župnije, na področju pastoralnega delovanja, na področju izobraževanja, na področju karitativnega delovanja; v skladu z Familiaris consortio, številka 84, da vsega cerkvenega življenja ne zožimo na zakramentalnost, ker potem tudi zakramente izpraznimo njihove globoke vsebine.“

Škofje so močno izpostavili tudi svetost življenja in s tem nedotakljivost življenja kot takega. Sicer pa so močno poudarjali, da da moramo kristjani tudi v času krize vere, ki ima za svojo posledico potem krizo družine, ostajati zvesti. In znotraj te zvestobe se ne smemo bati priznati tudi greha, saj ima ravno priznanje greha moč, da lahko stopimo na pot spreobrnjenja, še poudarja nadškof Zore. Temu svetu smo namreč dolžni prinašati veselje evangelija, ki se izraža skozi zakon in skozi družino.

Med ostalimi temami, ki so jih sinodalni očetje obravnavali v delovnih skupinah pa so bile še nujnost prenove Cerkvenega jezika, vloga mešanih zakonov v medverskem dialogu, ranjeni in žrtve raznega nasilja ali zlorab ter ponovno odkritje lepote spolnosti v luči okrožnice Humane vitae.