Jeruzalemski patriarh Twal: resnično usmiljenje preseže vse meje in poruši vse zidove

Cerkev po svetu | 14.10.2015, 15:04 Marta Jerebič

Bliža se jubilejno sveto leto usmiljenja, ki se bo začelo 8. decembra. Ob tem je svoje pastoralno pismo z naslovom Kristus, obličje Očetovega usmiljenja, napisal latinski patriarh v Jeruzalemu Fouad Twal. V njem piše, da resnično usmiljenje preseže vse meje in poruši vse zidove. Ko se bo sveto leto začelo, se bodo odprla tudi vrata usmiljenja v baziliki v vrtu Getsemani v Jeruzalemu, v cerkvi sv. Katarine v Betlehemu, v baziliki Oznanjenja v Nazaretu in v svetišču Naše gorske Gospe v Jordaniji.

Jeruzalemski patriarh Fouad Twal v sporočilu pred bližajočim se začetkom leta usmiljenja opozori, da smo v »težkem obdobju naše zgodovine; ljudje trpijo predvsem na Bližnjem vzhodu, kjer človeška krutost in nečlovečnost še vedno sejeta bratomorno sovraštvo«, velika večina sveta pa tega ne vidi. Zato je patriarh izrazil poziv tistim, ki »širijo ideologije smrti,« da bi znova prisluhnili »svoji resnični vesti, da bi tako prevladala vrednost človeškega življenja; da ga postavili visoko nad mnoge materialne interese« in nad izkoriščanje »naravnih virov planeta,« ki »ne pripadajo izključno nam in za vedno.«

Latinski patriarh prav tako vabi k molitvi za to, da bi vodilni politiki »slišali klic, naj bodo bolj priče Božjega usmiljenja; da bi bolj prisluhnili papežu Frančišku, zatiranim in človeški skupnosti«. Kristjani smo po besedah msgr. Twala poklicani, da pričujemo o Božjem usmiljenju, v sodelovanju z ljudmi dobre volje. Resnično usmiljenje pa preseže vse meje in poruši vse zidove. In tako kakor Božje usmiljenje »ne pozna meja, bi moralo biti tudi z usmiljenjem človeka do njegovega bližnjega, predvsem do najšibkejših, zatiranih, izobčenih, migrantov, beguncev in tistih, ki živijo na periferijah družbe«, je zapisal patriarh v pastoralnem pismu.

Sveto leto, ki prihaja, je po njegovem mnenju povabilo, da odpremo naša srca za vse, ki živijo na robu družbe. Pa tudi Cerkev bo v tem času še bolj poklicana, da zdravi rane tistih, katerih glas je oslabel ali utihnil zaradi ravnodušnosti bogatih narodov. »Njihov krik naj postane naš in skupaj bomo lahko zlomili pregrado ravnodušnosti, ki pogosto suvereno vlada, da zakrije hinavščino in egoizem,« je poudaril patriarh in napovedal, da bo v postnem času med ljudi poslal misijonarje Usmiljenja.Škofe je pozval, naj te misijonarje sprejmejo ter v škofijah organizirajo 'ljudske misijone', na katerih bodo lahko oznanjali veselje odpuščanja in sprave.

Ob koncu pastoralnega pisma patriarh Twal poudari, da usmiljenje »ni kratkotrajno, bežno, čustveno občutje, ampak konkretno, otipljivo, ustvarjalno prizadevanje, ki vključuje celotnega človeka«. Po njegovem mnenju mora usmiljenje »zaobjeti celotno javno življenje: od politike do ekonomije, od kulture do družbe, na narodnem, mednarodnem, regijskem in lokalnem področju«.