Kip sv. Mihaela na Angelskem gradu v Vatikanu
Papež žandarmerijo povabil, naj se priporoča v varstvo sv. Mihaelu
Papež in Sveti sedež | Petra Stopar
Papež Frančišek je v kapeli governatorata v Vatikanu daroval mašo za vatikansko žandarmerijo, ki je te dni obhajala svoj praznik. V torek je bil namreč god svetih nadangelov, eden od njih, sv. Mihael, pa je zavetnik žandarjev. V nagovoru je sveti oče izhajal iz knjige Razodetja, ki govori o vojni med Božjimi angeli pod vodstvom sv. Mihaela in Satanom.
Vojna, ki poteka vsak dan v srcih
Ta vojna je poslednja, z njo se konča vse, po njej ostane le večni mir Gospoda z vsemi njegovimi otroki, ki so bili zvesti. Toda skozi celotno zgodovino se ta vojna odvija vsak dan. Odvija se v srcih moških in žensk, kristjanov in nekristjanov. Gre za vojno med dobrim in zlim, med katerima moramo izbrati. Vojne taktike dobrega in zlega pa so si med seboj popolnoma nasprotne, je dejal papež Frančišek.
Vojne taktike hudiča: pasti, zapeljevanje, tri stopnice
Hudič nastavlja pasti. Je „sejalec pasti, iz njegovih rok nikoli ne pade seme življenja, seme edinosti, vedno le pasti“. Poleg sejanja pasti je njegova taktika tudi zapeljevanje. Zapeljuje z demonsko očarljivostjo. To očarljivost, ki te prepriča, da mu vse verjameš, zna hudič „dobro prodati“. Toda na koncu plača slabo. Papež je spomnil na prvi dogodek v evangeliju, v katerem se „ta gospod“ pojavi. Gre za dialog z Jezusom, ki je štirideset dni molil in se postil v puščavi. Na koncu, ko je bil že nekoliko utrujen in lačen, je prišel hudič. Premikal se je počasi kakor kača in Jezusu ponudil tri predloge: naj v kruh spremeni kamne, če je res Božji Sin; naj se vrže z vrha templja, da bodo ljudje videli čudež in ga prepoznali kot Božjega Sina, ne da bi se moral za to toliko truditi; ter nazadnje še, naj časti njega, hudiča, ki mu bo v zameno dal vso oblast nad svetom. To so „tri stopnice“ hudičeve taktike, je povzel papež Frančišek. Prva je imeti stvari, bogastvo, ki te počasi pripelje do pokvarjenosti. Pokvarjenost ni pravljica, obstaja povsod. Veliko ljudi za nekaj drobiža proda svojo dušo, srečo, življenje, vse. Prva stopnica je torej denar oziroma bogastvo. Ko ga imaš, se začneš počutiti pomembnega, in takrat nastopi druga stopnica, ki je nečimrnost. To je tisto, kar je hudič predlagal Jezusu: da bi napravil „velik spektakel“. Tretja stopnica pa je oblast, ponos, ošabnost.
Nečimrnost te naredi smešnega
Vse to se vedno dogaja tudi nam, in sicer v majhnih stvareh. Preveč smo navezani na bogastvo, všeč nam je, kadar nas hvalijo, kakor pavu. Veliko ljudi na ta način postane smešnih: „Nečimrnost te naredi smešnega. Ali pa se na koncu, ko imaš oblast, počutiš Boga, kar je velik greh. To je naš boj in zato danes prosimo Gospoda, da bi bili po priprošnji nadangela Mihaela zavarovani pred pastmi, očarljivostjo, zapeljevanjem te starodavne kače, ki se imenuje Satan.“
Dialog s hudičem ni mogoč
Papež je žandarjem nato priporočil: „Veliko molite, da bi vas Gospod po priprošnji sv. Mihaela zavaroval pred vsako skušnjavo, pred vsako skušnjavo pokvarjenosti zaradi denarja, zaradi bogastva, nečimrnosti in ošabnosti. Kolikor bolj ponižno, kakor Jezusovo, kolikor bolj ponižno je vaše služenje, bolj rodovitno in bolj koristno bo za vse nas.“ Jezusova ponižnost je bila še zadnji poudarek papeževe homilije. Ko hudič Jezusa skuša, mu ta nikoli ne odgovori s svojimi besedami, temveč z besedami iz Svetega pisma. Tako nas uči, da dialog s hudičem ni mogoč. To pa nam lahko zelo pomaga, ko pride skušnjava: „S teboj se ne pogovarjam, samo Gospodova Beseda.“
