Pregled domačih dogodkov minulega tedna

| 31.10.2015, 18:30

Čeprav je v drugem begunskem valu v državo vstopilo že več kot 110 tisoč ljudi, pa se stanje glede na statistike v primerjavi s prejšnjim tednom nekoliko umirja. Koalicija Za otroke gre! je v državni zbor oddala podpise za družinski referendum. Ob prazniku vseh svetih bodo po vseh slovenskih škofijah obhajali slovesna bogoslužja.

Begunska reka ne usiha

Množični vstopi beguncev v Slovenijo se nadaljujejo. Ob tem pa vsem, ki sodelujejo pri njihovi oskrbi, pojenjajo moči. Vlada bo zato v oskrbo vključila tudi brezposelne, finančno upravo in zasebne varnostne službe. Skupno število beguncev, ki so v drugem valu prispeli v državo, je preseglo 110 tisoč. Najbolj obremenjena ostaja zelena meja na območju Rigonc. Policija je v Posavju uvedla jasna pravila in omejitve gibanja, da bi njihovo premeščanje potekalo čim bolj nemoteno. Domačini medtem čakajo, kdaj bodo odgovorni v Sloveniji in Evropi našli skupne rešitve in ustrezen dogovor tudi s Hrvaško in Srbijo.

Ministrica za notranje zadeve Vesna Györkös Žnidar je po četrtkovi vladi seji pojasnila, da »so ukrepi za obvladovanje begunske krize naravnani v odvračanje in obvladovanje nedovoljenih migracij. V tem trenutku take ograje, kot je na madžarski strani, pri nas. Tehnični ukrepi so. Ena izmed opcij, ki bodo predvsem naravnani v smislu obvladovanja, usmerjanja in odvračanja nezakonitih migracij.«

Po besedah predsednika odbora za obrambo Žana Mahniča bodo na predlog odbora odločali o tem, da vlada začne s postavljanjem ograje na meji s Hrvaško.

Voditelji enajstih držav Evropske unije in Zahodnega Balkana so se zavezali h krepitvi sprejemnih zmogljivosti na balkanski migracijski poti, nadzorovanju toka ter krepitvi nadzora na zunanji meji Unije. Premier Miro Cerar je poudaril, da je ključno spoštovati sprejete zaveze, ki so močne in pomenijo korak naprej. V kolikor temu ne bo tako, bo prišlo do »rahljanja vezi med vsemi državami. V tem primeru bo morala tudi Slovenija narediti vse za svojo varnost. Upam tudi, da se bodo sosednje države, predvsem Hrvaška, držali danih zavez.«

Slovenska vlada se o dvostranski pomoči že pogovarja z Italijo, Nemčijo, Avstrijo, Madžarsko, Slovaško in Češko.

Brežiški župan Ivan Molan je za naš radio povedal, da skupaj z vsemi, ki pomagajo beguncem na terenu, skrbijo za to, da bi razmer ne zaostrovali. Prepričan je, da mora vlada dodatno zaposliti profesionalne ljudi. Policisti situacijo še obvladujejo. Ob množičnem prihodu tujcev se trudijo, da jih čim prej namestijo v sprejemne centre. Tam jih registrirajo, nudijo zdravstveno in humanitarno oskrbo. Od tam jih v spremstvu policistov z vlaki in avtobusi pošljejo do nastanitvenih in sprejemnih centrov v notranjosti države ter na mejne prehode Šentilj, Gornja Radgona in Jesenice.

Sprejemni center v Brežicah je prejšnji konec tedna obiskala ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc. Prepričala se je, da so zdravstvene razmere tam pod nadzorom. »Pojavljajo se velika izčrpanost, dehidriranost, posamezni primeri garij in hepatitisa.« Ministrica je napovedala, da bo v prihodnjih dneh s sodelavci poskušala reševalno službo še bolje organizirati in okrepiti. Da zdravstvena oskrba beguncev in migrantov poteka dobro, trdijo tudi na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje. Kot dodajajo, za zdaj tudi ni večjega tveganja za naše prebivalce.

Na begunsko-migracijsko krizo se je odzvala tudi Slovenska škofovska konferenca. Njen predsednik, škof Andrej Glavan, se je za dozdajšnje delo in zavzetost zahvalil vsem policistom, vojakom, pripadnikom civilne zaščite in številnim prostovoljcem dobrodelnih organizacij. Spomnil se je sodelavcev Slovenske Karitas in številnih župnij, ki so vključene v pomoč. Državljane vabi, naj bomo v času te preizkušnje, kljub nekaterim zaskrbljujočim pojavom, enotni in mirni, prav tako naj begunce in migrante po najboljših močeh sprejemamo kot brate in sestre. Posebej se obrača še na katoličane - zavzeto naj molimo tako za vse, ki so morali zapustiti domove, kot tudi za mir na svetu.

Škofa Glavan in Lipovšek na terenu

Kako se Slovenija spopada z begunsko krizo, sta si v ponedeljek na terenu ogledala tudi novomeški škof Andrej Glavan in celjski škof Stanislav Lipovšek. Obisk sta začela v vojašnici v Cerkljah ob Krki, nato pa sta v spremstvu predstavnikov celjske in novomeške Karitas obiskala begunske zbirne centre v Brežicah, Dobovi in Rigoncah. Škofa sta ob obisku za Radio Ognjišče omenila precejšnje razlike med begunci in migranti.

»Kot smo dobili podatke, je samo 20 odstotkov tistih pravih beguncev, 80 odstotkov je ekonomskih migrantov, med katerimi so nekateri celo nasilni in tudi nehvaležni,« je dejal Glavan in dodal, da so med njimi pa tudi resnični reveži, ki so potrebni pomoči.

Celjskega škofa pa predvsem skrbi, ker ni neke jasne slike konca tega stanja. »Številni govorijo, da v Turčiji in Grčiji čaka še na milijone teh beguncev. Treba bo nekaj rešiti, tako ne bo šlo,« je dejal.

Škofa sta posameznim enotam izrazila hvaležnost za njihovo delo v imenu vseh državljanov Slovenije.

Koalicija Za otroke gre v DZ uradno vložila podpise za družinski referendum

Predstavniki Koalicije „Za otroke gre“ so v državni zbor v petek vložili zahtevo za razpis referenduma o noveli zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih. S podpisi jo je podprlo več kot 48 tisoč državljanov. V koaliciji pričakujejo, da bomo o sporni noveli volivci odločali na eno od decembrskih nedelj. Glavna pobudnika Metka Zevnik in Aleš Primc sta ob tem povedala: »Danes je dan ponosa za družino in slovensko demokracijo. Za družinski referendum, na katerem bomo zaščitili naše otroke, naše družine in svobodo, prinašamo več kot 48 tisoč podpisov. DZ je Koaliciji Za otroke gre! Postavil veliko ovir, a mi se nismo ustrašili in gremo naprej. Mi smo ponosni na naše delo, družine in narodne korenine.«

Predsednica stranke Ljudmila Novak: »Prepričani smo, da bo referendum uspešen, obžalujemo pa, da v slovenski zakonodaji nimamo predvidenega postopka, da bi lahko zakon umaknili v dogovoru s predlagatelji in bi se na ta način referendumu izognili.«

Spomnimo, da je eden od glavnih namenov novele, ki jo je Državni zbor potrdil pred dobrega pol leta, ukinitev veljavne definicije zakonske zveze moža in žene in jo spremeniti v zvezo dveh oseb, kar med drugim vodi tudi v pravice istospolnih parov do posvojitev otrok. Poleg Koalicije Za otroke gre bodo državljane in državljanke h udeležbi na referendumu in glasovanju proti noveli pozivali tudi v NSi.

Vlada vrača dopolnjen predlog proračuna v DZ

Potem ko so poslanci v oktobru opravili obravnavo predloga državnega proračuna za leti 2016 in 2017, je vlada sprejela dopolnjen predlog, ki ga mora najpozneje do 2. novembra vrniti v potrditev v DZ. V dopolnjenem proračunu za leto 2016 so spremembe večinoma povezane s stroški begunske krize: na strani prihodkov se prejeta sredstva iz proračuna EU povečujejo za 73 milijonov evrov, na strani odhodkov pa se iz rezerv zagotavljajo dodatna sredstva finančnemu ministrstvu, od tam pa se bo denar prerazporejal k posameznim proračunskim uporabnikom, pri katerih bodo stroški nastajali. Proračunski primanjkljaj bo v 2016 za 50 milijonov evrov višji od prvotno načrtovanega, torej blizu 840 milijonov evrov.

Vlada in sindikati še nekoliko bližje

Predstavniki vlade in sindikatov javnega sektorja nadaljujejo pogovore o ukrepih na področju plač. Zbliževanje stališč poteka, a so še vedno precej narazen. Vlada vztraja pri znižanem regresu, sindikati pa, da se javnim uslužbencem regres izplača v polni višini in da to ni predmet pogajanj. So pa še nekoliko popustili pri datumu sprostitve zdaj znižane plačne lestvice; pripravljeni so se pogajati tudi pri znižanju pokojninske premije, a vendarle ne v takšnem deležu kot letos. Na potezi je vladna stran, prihodnji teden pa naj bi na pogajanja prišel finančni minister Dušan Mramor in morda tudi premier Miro Cerar.

Novo vodstvo SDH, DUTB …

Po novem vodstvu slabe banke se je zamenjalo tudi vodstvo upravljavca državnega premoženja. Nadzorni svet Slovenskega državnega holdinga je po odpoklicu predsednika uprave Mateja Pirca in Mateja Runjaka na mesto prvega moža SDH imenoval dosedanjega predsednika uprave Hotelov Bernardin Marka Jazbeca. Ekonomist Matej Lahovnik pa je v pogovoru za naš radio dejal, da zamenjave niso sporne, če so strokovno utemeljene. »S temi menjavami postaja očitno, da niti vlada kot skupščina niti nadzorni svet ni oblikoval meril za uspešno delovanje uprav in nadzornikov SDH, kajti če bi ta merila obstojala, bi te menjave z lahkoto utemeljili.«

Poslanec SDS Andrej Šircelj pa je o menjavah dejal: »Zgodile so se hitro, na nek način učinkovito, in upam, da premišljeno.«

Po besedah poslanca ZL Mateja T. Vatovca pa menjava uprave SDH prihaja prepozno, saj da je bilo že v primerih Telekoma in Aerodroma jasno, da ni delovala.

Minuta molka v hramu demokracije

Poslanci so se ob začetku torkove seje pred dnevoma vseh svetih in vseh vernih rajnih z minuto molka poklonili vsem žrtvam vojne ter vojnega in povojnega nasilja na slovenskih tleh. K temu jih je pozval predsednik državnega zbora Milan Brglez, ki je v svojem nagovoru izrazil upanje, da bo Slovenija vendarle opravila svojo civilizacijsko dolžnost in pokopala svoje mrtve. »Koliko želja po pokopu svojih bližnjih je bilo v letih po 2. svetovni vojni na Slovenskem. In koliko je bilo tistih, ki so bili, ker so ostali zvesti sebi ali svojim bližnjim zaradi ideološke zaslepljenosti različnih oblastnikov kaznovani ali celo poslani v smrt. DZ je julija letos sprejel zakon o prikritih vojnih grobiščih in pokopu žrtev. Ta zakon je le korak v smer, da bo RS Slovenija po 25 letih končno opravila svoj del civilizacijske dolžnosti.«

Z minuto molka je tako hram demokracije izrazil spoštovanje do vseh žrtev okupacije, kolaboracije, narodnoosvobodilnega boja, revolucije ter povojnih pobojev, ki so se zgodili na slovenskih tleh.

Policisti bodo 18. novembra stavkali

Policijski sindikat je za 18. novembra napovedal stavko, če vlada ne bo predstavila rešitev za podane zaveze, tudi o izenačitvi njihovih plač s plačami v primerljivih evropskih državah. Zaveza je bila pogojena s podatki o gospodarski rasti in bi se morala začeti uresničevati s prihajajočim letom. Po besedah predsednika sindikata Radivoja Uroševiča bi za policiste to pomenilo od 26 do 35 odstotkov višje plače od zdajšnjih. Minister za javno upravo Boris Koprivnikar: »Seveda se bomo pogovorili s policijskim sindikatom - predvsem se bo pogovarjalo ministrstvo za notranje zadeve. Hkrati pa moramo imeti pred sabo tudi pomembno dejstvo, da moramo paziti, da so vsi primerljivi poklici enako obravnavani, se pravi, da govorimo širše o uniformiranih poklicih.« Tudi notranja ministrica Vesna Györkös Žnidar trdi, da je treba zaveze prejšnjih vlad izpolniti, vodstvo policije pa, da stavka ne sme zmanjšati varnosti v begunski krizi.

Nov praznik – dan suverenosti

V Sloveniji smo v nedeljo, 25. oktobra, prvič praznovali dan suverenosti. Urad predsednika države je ob tej priložnosti pripravil dan odprtih vrat. Na ta dan leta 1991 je zadnji vojak JLA zapustil ozemlje Slovenije. Novelo zakona o praznikih in dela prostih dnevih je v parlamentarni postopek vložil poslanec SMC Marjan Dolinšek. Po njegovih besedah se bo dan suverenosti, ki ne bo dela prost dan, obeleževal kot dan ponosa, enotnosti in samozavesti na vse, kar je ohranjalo naš narod skozi stoletja. »Dan suverenosti, ki naj bo za državljane prazničen in slavnosten dan, ko smo si po stoletjih boja izborili suvereno državo. Želimo si, da je ta dan, dan spomina na čase enotnosti, ponosa in samozavesti na vse, kar nas je kot narod ohranilo skozi stoletja.«

Glede dneva suverenosti so bili poslanci enotni: gre za praznik, ki je Slovence povezal in združil. Ob tej obletnici je bila v Pivki okrogla miza. Na njej je direktorica Študijskega centra za narodno spravo Andreja Valič Zver poudarila, da se je slovenska politika ob odhodu zadnjega vojaka jugoslovanske armade uspela poenotiti. To je bil tudi edini spopad na tleh nekdanje Jugoslavije, ki ga ni bilo treba braniti na mednarodnem haaškem sodišču v Haagu, je dodala.

CERKEV

Novi diakoni

V Cerkvi v Sloveniji je bilo v diakone posvečenih 12 bogoslovcev oziroma kandidatov za duhovnike iz redovnih skupnosti. Slovesnosti so bile v Predosljah za ljubljansko nadškofijo, na Sveti Gori za koprsko škofijo, v Beltincih za murskosoboško škofijo in v novomeški stolnici. Ljubljanski nadškof Stanislav Zore je v Predosljah v diakona posvetil Bernarda Rožmana in Simona Viranta.

»Utrjena z duhom in darom Svetega Duha bosta pomagala škofu in zboru duhovnikov pri službi besede, oltarja in dejavne ljubezni. Vsem bosta postala služabnika. Kot služabnika bosta oznanjala evangelij, pripravljala daritev ter vernikom delila Gospodovo telo in kri. Po škofovem naročilu bosta nevernim in vernim govorila ter jih poučevala v krščanskem nauku, vodila bosta molitve, krščevala, poročala, nosila sveto popotnico in vodila pogrebe ...«

Murskosoboški škof Peter Štumpf je v Beltincih v diakone posvetil bogoslovca Matjaža Muršiča Klenarja in tri kandidate iz redovnih skupnosti: minorita br. Antona Borovnjaka, frančiškana br. Boštjana Horvata in salezijanca Mitja Franca. Na srce jim je položil naslednje besede: »Bodite slepi za tiste reči, ki onemogočajo pogled na Jezusa. Vaše duhovno oko naj bo zdravo in pogled jasen v ponižnosti in potrpežljivosti, da boste videli in tudi drugim pomagali, da v veri spregledajo in bodo videli iti po poti za Jezusom Kristusom.«

Koprski škof Jurij Bizjak je na Sveti Gori v diakona posvetil bogoslovca dr. Janeza Jurija Arneža. Škof Andrej Glavan pa je v soboto v novomeški stolnici v diakone posvetil Mateja Gnidovca, Boštjana Goriška, Štefana Hosto, Romana Ivanetiča in br. Boštjana Kotarja iz križniškega reda. Dejal jim je, da je Kristusov služabnik poklican použiti svoje življenje, ne da bi pričakoval kaj zase. Srce tistega, ki služi v Kristusovem imenu, mora biti ponižno in čuječe. Po milosti prejeta posvečenje in avtoriteta znotraj Cerkve, nikdar ne smeta postati priložnost za osebne koristi, povzdigovanje sebe ali, kar je še hujše, priložnost za oblast nad drugim, je še dejal škof Glavan. Celjska škofija bo praznovala 8. novembra, mariborska nadškofija pa je imela slovesnost že 4. oktobra.

80. obletnica evharističnega kongresa

Ljubljanski nadškof metropolit Stanislav Zore je preteklo nedeljo v župnijski cerkvi sv. Cirila in Metoda za Bežigradom daroval slovesno mašo ob 80. obletnici evharističnega kongresa, ki je bil leta 1935 na Plečnikovem stadionu. V pridigi je dejal, da so ljudje na takratnem evharističnem kongresu izpovedali, da so Kristusovi in želijo ostati Kristusovi. Nadškof Zore je poudaril, da samo tisti, ki v vsakdanu živi iz Boga in z Bogom, lahko živi zdajšnji trenutek v odprtosti za prihodnost.

Duh Assisija

Po svetu se te dni vrstijo srečanja, ki jih poznamo pod skupnim imenom »Duh Assisija«. Pobuda ima svoj začetek v prvi svetovni medverski molitvi za mir v svetu, ki je bila 27. oktobra 1986 na pobudo papeža Janeza Pavla II. na grobu sv. Frančiška v Asissiju. Na njeno obletnico in v dneh pred tem se tudi v Sloveniji vrstijo srečanja, ki spodbujajo k molitvi in delu za mir. Vseslovensko srečanje so minulo soboto pripravili pri frančiškanih v Novem mestu. Potekalo je pod geslom »…tudi mene je osvojil Kristus«. Zvrstilo se je več molitvenih srečanj: na Sveti gori pri Gorici, v Sostrem, kjer je mašo daroval nadškof Stanislav Zore ter v Minoritskem samostanu sv. Frančiška v Piranu, kjer je z zbranimi molil škof Jurij Bizjak.

Vsi svetniki

Pred nami je praznik vseh svetih, ko se spominjamo predvsem tistih neštetih nebeških izvoljencev, ki na zemlji njihove skrite, a pred Bogom in v resnici velike svetosti nihče ni poznal in priznal. Maše na pokopališčih in pri nekaterih grobiščih so bile že v minulih dneh. Predsednik Slovenske škofovske konference novomeški škof Andrej Glavan je v petek daroval sveto mašo v cerkvi Svetega križa na ljubljanskih Žalah za padle v vojni za Slovenijo in žrtve vseh drugih vojn. Z njim so somaševali vojaški vikar Matej Jakopič in vojaški kaplani.

DRUŽBA, KULTURA

Nadškof Zore o stališču sinode do beguncev

Nadškof Stanislav Zore se je v četrtek mudil pri rojakih na Goriškem. Najprej se je srečal z goriškim nadškofom Carlom Redaellijem. Zatem je imel večerno sveto mašo v župnijski cerkvi v Štandrežu. Po njej je bil gost Srečanja pod lipami, ki ga prirejata Kulturni center Lojze Bratuž in Krožek za družbena vprašanja Anton Gregorčič. Voditelja sta nadškofa Zoreta spraševala o sinodi o družini in o številnih aktualnih temah, dotaknila pa sta se tudi begunske problematike. Kot je povedal nadškof Stanislav Zore, so begunci omenjeni tudi v sklepnem dokumentu sinode sicer pa so o njih razmišljali pod tem vidikom: »Sinoda je zavzela tako stališče: Človeku, ki pride na tvoja vrata in potrebuje pomoč, moraš pomagati po svojih močeh. Na koncu koncev je »lačen sem bil, žejen sem bil« tisto edino merilo, skozi katerega bomo vstopili v Nebeško kraljestvo. Druga stvar, ki jo dokument poudarja, je naloga, zaveza beguncev, da spoštujejo zakone in ureditev držav, skozi katere gredo. Škofi pa, ki so prihajali s teh področij, Sirije, Iraka, Libanona, so poudarjali, da je treba tam urediti razmere in doseči ustavitev vojne.«

Borštnikov prstan Ljerki Belak

Na jubilejnem 50. festivalu Borštnikovo srečanje je strokovna žirija za najboljšo uprizoritev minule sezone izbrala Heddo Gabler v režiji Mateje Koležnik in izvedbi Drame SNG Maribor. Borštnikov prstan kot nagrado igralcu za življenjsko delo je domov odnesla Ljerka Belak. Besede, s katerimi so najpogosteje označevali igralsko umetnost Belakove, so energija, sugestivnost, predanost, artikuliranost, duhovitost, polnokrvnost, kreativnost, nevsiljivost, niansiranost, pretresljivost. O trenutnem delu je povedala: »V gledališču ne igram, ker to te zahteva celega. Igram pa na radiu, kjer se pogovarjaš spontano z ljudmi, kar najbolj ljubim. Povabijo me v kakšno šolo, delam z otroki, naredim kakšno igrico, skratka, vse, kar se tiče teatra.«

Gledališka pot Belakove se je začela v Slovenskem ljudskem gledališču Celje. Od sezone 1993/94 do upokojitve je ustvarjala v Mestnem gledališču ljubljanskem, vseskozi je delovala tudi zunaj matičnih gledališč. Igrala je tudi na radiu, kjer je ustvarila vloge v več kot 200 radijskih igrah. Skozi vsa leta pa je bila tudi nepogrešljiv igralski obraz tako na televiziji kot na filmskem platnu.

Slovenija je bila v Generalni skupščini ZN izvoljena za novo članico Sveta ZN za človekove pravice med letoma 2016 in 2018. Slovenija bo mandat nastopila 1. januarja 2016. Svet za človekove pravice je osrednje telo ZN za obravnavo različnih vidikov človekovih pravic in stanja njihovega spoštovanja po svetu.

V Slovenskem ljudskem gledališču v Celju je bilav četrtek ob 20. uri osrednja proslava ob dnevu reformacije v organizaciji Slovenskega protestantskega društva Primož Trubar. Slavnostni govornik je bil zgodovinar Igor Grdina, dogodka pa sta se udeležila tudi predsednik republike Borut Pahor in ministrica za kulturo Julijana Bizjak Mlakar.

Umrl igralec Aleksander Valič

V 97. letu starosti je v ponedeljek umrl slovenski gledališki in filmski igralec Aleksander Valič. Več let je bil redno angažiran v ljubljanski Drami, zaigral je tudi v več filmih, med drugim v prvem slovenskem zvočnem igranem celovečercu Na svoji zemlji. Njegova odlika so bile tragikomične in karakterne vloge. Gledalci so si ga zapomnili predvsem kot žlahtnega komedijanta in ljudskega igralca, ki črpa neposredno iz globin čustvenega doživljanja vsakdanjega človeka.

ŠPORT

Kljub še ne zimskim temperaturam se je začela sezona alpskega smučanja. Na ledeniku Sölden v Avstriji so sezono odprle smučarke z veleslalomom. Prepričljivo ga je dobila Italijanka Federica Brignone. Edina slovenska finalistka Katarina Lavtar je bila 27. s 4,97 sekunde zaostanka. Zmagovalec uvodne preizkušnje za moške pa je bil Američan Ted Ligety. Slovenca Žan Kranjec in Klemen Kosi se nista uvrstila v finalno vožnjo veleslaloma.

Košarkarji Uniona Olimpije so v tretjem krogu evropskega pokala doživeli drugi poraz. Pred domačimi gledalci v Stožicah so izgubili z nemškim Bonnom s 77:82. Najboljša strelca pri Ljubljančanih sta bila Zach Wrigth in Luka Rupnik. Union Olimpija bo 4. novembra gostovala v Španiji pri Bilbau. Pred tekmo v Stožicah so pod strop dvignili dres številka 12 in tako počastili Marka Milića. Ta je pred dnevi končal igralsko košarkarsko kariero. Velik pečat je pustil tudi pri Olimpiji. Bil je član zasedbe, ki je leta 1997 igrala na turnirju Final four v Rimu.

Slovenska moška odbojkarska reprezentanca bo prihodnje leto igrala v tretji skupini svetovne lige. Za preboj v drugo skupino se bodo borili s Tunizijo, Venezuelo, Katarjem, Portorikom in Nemčijo. Tako je določila Mednarodna odbojkarska zveza, ki je sporočila, da se bo tekmovanje začelo 17. junija.

Odbojkarice Calcita Ljubljana so v svoji prvi tekmi v ligi prvakinj v dvorani Tivoli izgubile. S 3:0 jih je v skupini B premagala poljska ekipa PGE Atom Trefl Sopot. Proti lani drugi najboljši poljski ekipi niso imele pravih možnosti za uspeh, še najbližje častnemu nizu so bile v drugem, ko so imele protinapad za izenačenje na 18. točki.

Slovenska ženska nogometna reprezentanca je izgubila tretjo tekmo kvalifikacij za evropsko prvenstvo 2017. Izbranke selektorja Damirja Roba so v Lendavi izgubile z Islandijo z 0:6. V skupini so še Škotska, Belorusija in Makedonija. Na EP se bodo uvrstile zmagovalke osmih kvalifikacijskih skupin ter šest najboljših drugouvrščenih reprezentanc.

Minulo nedeljo so Ljubljano spet ohromili tekači, govorimo o jubilejnem 20. ljubljanskem maratonu. Na najdaljši razdalji je z rekordom 2 uri, 8 minut in 19 slavil Etiopijec Limenih Getachewa. Slovenski naslov je osvojil Mitja Kosovelj, ki je bil skupno deseti. Med atletinjami je na 42 kilometrov zmagala Etiopijka Gizaw Melkam, najboljša Slovenka v boju za državni naslov je bila Neža Mravlje.