Odkritje spominskega znamenja zakoncema Hribar
Na gradu Strmol odkrili spominsko znamenje zakoncema Hribar
Slovenija
Na gradu Strmol so odkrili spominsko znamenje zadnjima lastnikoma gradu, zakoncema Hribar, ki so ju leta 1944 umorili pripadniki partizanske varnostno-obveščevalne službe. Njun nečak Peter Hribar se je že pred leti odločil raziskati njuno usodo. Poskrbel je, da so marca letos v gozdu nad vasjo Mače izkopali njune posmrtne ostanke. Nedavno so jih pokopali v družinski grobnici na ljubljanskih Žalah.
"Razmišljam in prepričan sem, da je bilo dovolj, dovolj te razklanosti, globoko zažrte v duše tistih naših najstarejših, ki so doživeli vse grozote druge svetovne vojne, razklanosti, ki peče, boli in razjeda in, kar je najhuje, vedno znova in znova zastruplja rod za rodom naših otrok, naših mladih upov, upov našega jutri. Čas je, da pade zastor pozabe, da končno nastopi čas odpuščanja in opravičil ter se ta tragedija slovenskega naroda končno in enkrat za vselej neha," je poudaril Peter Hribar na slovesnosti ob odkritju obeležja. Nanjo je prišel tudi predsednik države Borut Pahor in izrekel opravičilo sorodnikom zakoncev Hribar. "Cenjeni gospod Hribar, spoštovana družina Hribar, svojci Rada in Ksenije Hribar, dovolite, da v imenu države in v svojem imenu izrečem globoko obžalovanje za zločin, ki vam je vzel vaša sorodnika. Opravičujem se, ker je bilo potrebno toliko časa, da smo jima vrnili čast in dostojanstvo."
Industrialec, bančnik in zbiralec umetnin Rado Hribar iz znane ljubljanske družine je grad Strmol kupil leta 1936, pred drugo svetovno vojno in tudi v prvih vojnih letih je bil pomembno družabno središče. Leto dni po koncu največje morije v zgodovini človeštva je bil Rado Hribar razglašen za narodnega izdajalca, njegovo premoženje so zasegli. A z ženo Ksenijo sta izginila že prej - 3. januarja 1944. Med domačni je krožilo več zgodb, kako sta končala, čeprav se o njuni usodi ni smelo govoriti. Šele leta 2000 je Okrožno sodišče v Kranju Rada Hribarja v celoti rehabilitiralo.
"Kdor ju je ubil, se je strašno spozabil nad človeškim življenjem, pravičnostjo in stvarjo, za katero se je boril," je menil Pahor. "Lahko je reči, bila je vojna. Češ da vojna v ljudeh budi vse najboljše in vse najslabše. Težko je reči, žal nam je, to se ne bi smelo zgoditi. Še težje je reči, da je zločin, čeprav v vojnem času, strašno breme. Za oba, za žrtev in za storilca. Vsekakor pa je treba reči - to se ne sme nikoli več zgoditi," je dodal. Po besedah predsednika države se ob spominu na tragično usodo zakoncev Hribar z obžalovanjem spominjamo vseh žrtev revolucionarnega nasilja. "Napredek nekega naroda se ne meri le v materialni blaginji. Izrazi se tudi v njegovem duhovnem stanju. Če je to duhovno stanje stanje strpnosti in spoštovanja, stanje brez zamer in predsodkov, potem ni trdnejšega temelja od tega tudi za našo narodno obnovo in razvoj," je še povedal.
Skrivnostno usodo zakoncev Hribar je v romanu "To noč sem jo videl", nagrajenem s kresnikom, odtisnil pisatelj Drago Jančar.
