Škof Šuštar ob slovesu Bučarja: V življenju je ostajal v zavzetem odnosu z Bogom in v skupnosti Cerkve

Slovenija | 23.10.2015, 18:45

V Bohinjski Bistrici so se na pogrebu z vojaškimi častmi poslovili od staroste slovenske politike dr. Franceta Bučarja. Predsednik republike Borut Pahor ga je v nagovoru označil za narodnega buditelja in voditelja. Ljubljanski pomožni škof Franc Šuštar pa je pri pogrebni maši spomnil, da se je pokojni trudil v življenju ostati zvest v odnosu do Boga in v skupnosti Cerkve.

Škof Šuštar je v cerkvi sv. Miklavža v Bohinjski Bistrici uvodoma izrekel sožalje ženi Ivki Bučar in celotni družini v imenu Škofovske konference in njenega predsednika novomeškega škofa Andreja Glavana: „V imenu Slovenske škofovske konference Vam in Vaši družini izrekam globoko sožalje ob izgubi vašega moža dr. Franceta Bučarja. Obenem izrekam priznanje za vse njegovo delovanje na področju družbenega in političnega življenja. Še posebej se ga v molitvi spominjam zaradi njegovega izjemnega prispevka pri osamosvojitvi Slovenije in njegovega delovanja znotraj naše Cerkve. Kot kristjan je iskal resnico in se po svojih najboljših močeh zavzemal za pravičnost in solidarnost. Naj mu Gospod da bogato plačilo za njegovo nesebično služenje in mu podeli večno življenje. Naj počiva v Božjem miru.“

Nato pa je škof Šuštar spomnil, da nas evangeljski odlomek vabi, da se vživimo v velikonočno dogajanje. „Pomislimo na učenca, ki sta po doživetju Jezusovega trpljenja in smrti žalostna in razočarana zapuščala Jeruzalem. Doživela sta stisko, trpljenje in smrt. To je bil tudi predmet njunega pogovora. Zelo drugače sta si predstavljala Jezusovo pot in njegovo Božje kraljestvo. Ravno v to žalost in razočaranje je vstopil Jezus. Začel je pogovor z njima, ju vpraševal in odgovarjal. Povedal jima je o povezanosti in smiselnosti dogodkov – zakaj je bilo vse tisto potrebno. Tako, bratje in sestre, tudi mi vstopamo v tem trenutku žalosti in slovesa v pogovor z Bogom. Lahko mu povemo svojo žalost ob smrti; svoje spomine, pričakovanja in hvaležnost za delo in zavzemanje za vse dobro pokojnega Franceta Bučarja. Pred Gospodom se lahko pogovarjamo o darovih, ki jih je pokojni prejel v svojem življenju, ki jih je uporabil tako za svojo družino kot za naš narod in državo. Lahko mu govorimo in se čudimo o njegovi zanimivi in prepleteni življenjski poti – posebej v družbenem in političnem življenju. Gospodu Bogu lahko povemo, kako se je pokojni France Bučar trudil, da je v življenju ostajal v zavzetem odnosu z Bogom in v skupnosti Cerkve. Vseskozi je ostal vernik in prejel tudi milost, da se je s svetimi zakramenti, posebej z zakramentom bolniškega maziljenja, pripravil na odhod v večnost. Bogu lahko v tem molitvenem pogovoru predstavimo še mnoge druge stvari iz življenja pokojnega, o katerih poslušamo v nagovorih njegovih prijateljev, znancev in sodelavcev.“

Teolog in filozof frančiškan p. Edvard Kovač pa je v nagovoru ob koncu maše o svojem prijatelju Bučarju dejal, da je bil pokončen človek - kakor da bi v njegovem življenju odsevale gore bohinjskega kota, ki so bedele nad njegovim otroštvom in nakazovale njegov smeli značaj. Bučar je bil po njegovih besedah pravičen, tako do naroda, za katerega je živel in mu je privoščil svojo samostojnost, kot do svojih dragih in do vsakogar, saj da je "zahteval pravico za vsakega človeka in s tem vzpostavljal demokratično družbo". "Za to svojo pravičnost je moral trpeti in marsikaj prestati," je še spomnil Kovač.

Predsednik republike Borut Pahor je dejal, da je bil Bučar eden od ustanovnih očetov naše države, ki je hotel videti in delati velike zgodbo. „Zgodbo o svobodnejši in boljši družbi. Zgodbo o Slovencih kot suverenem narodu, ki naj bo gospodar lastne usode. Zgodbo o povezani Evropi, svobodnih narodov. Zamisliti si je znal veliko zgodbo. In premočrtno, skoraj trmasto jo je vodil do srečnega konca,“ je dejal Pahor. „Veste, za vas je bilo težko pripraviti ta govor. Nikoli niste marali komplimentov, brez njih pa vas res ni mogoče opisati. Ampak veste, ne gre samo za vas, za vse nas gre. Toliko ste nam pustili za nazaj in dali misliti za naprej, da boste vselej poslej narodni navdih,“ je še dejal predsednik države.

Ekonomist Jože Mencinger je o Bučarju spregovoril predvsem kot o svojem učitelju in prijatelju, ki ga je spoznal na ljubljanski pravni fakulteti. Po njegovih besedah se je Bučar najbolje počutil kot upornik z razlogom ali brez, kot človek, ki ga niso marali niti na levi niti na desni, kot je sam mnogokrat povedal. Tudi ena od Bučarjevih vnukinj se je v svojem nagovoru spomnila stvari, ki so jih počeli skupaj. Kot vnuki so dedka videli kot nekoga, "ki smrtno resno jemlje poročila in branje časopisa".

Maši je sledil sprevod do groba, v katerega je bila položena žara. Pred tem so zadonele tudi salve. Gardisti Slovenske vojske so sicer že dopoldne pred vežico prinesli vence najvišjih predstavnikov države, pogreb z vojaškimi častmi pa je spremljala častna enota Slovenske vojske, igral tudi orkester Slovenske policije.

France Bučar, predsednik prve demokratično izvoljene slovenske skupščine, od katerega so se dopoldne v Ljubljani poslovili tudi na žalni seji državni zbor, je umrl v torek v 93. letu starosti. Velja za starosto slovenske politike, leta 1992 je prejel tudi zlati častni znak svobode Republike Slovenije.