Med možnimi viri financiranja infrastrukture tudi bencinski cent?
Slovenija
Na ministrstvu za infrastrukturo so oblikovali možne rešitve za zagotovitev sredstev za financiranje cest in železnic na dolgi rok. Za zdaj jih še ne želijo razgrniti v javnosti. Gradivo, ki so ga posredovali v medresorsko usklajevanje, naj bi predvidevalo več virov, med njimi tudi tako imenovani bencinski cent.
Z ministrstva za infrastrukturo sporočajo, da si prizadevajo za vzpostavitev uvedbe stabilnega dodatnega vira financiranja cest in železnic. A dodajajo, da je za podrobnejšo predstavitev rešitev še prezgodaj, saj jih je treba predhodno uskladiti.
Predlogi za dolgoročno zagotovitev sredstev za naložbena vzdrževalna dela, vzdrževalna dela v javno korist na državnih cestah ter novogradnje, obnove in nadgradnje javne železniške infrastrukture do naložbene vrednosti 10 milijonov evrov zdaj pretresajo vladni resorji. V gradivu je določenih več virov financiranja omenjene infrastrukture, med možnostmi je tudi predlog, da se v tako imenovani infrastrukturni sklad stekajo sredstva iz naslova porabe energentov v prometu. Tako imenovani bencinski cent bi, kot poudarjajo na pristojnem ministrstvu, lahko uvedli postopoma. To pomeni, da bi lahko na primer od vsakega prodanega litra bencina v omenjeni sklad namenili najprej dva centa, v nekaj letih bi ta delež dvignili nekako do devet centov na liter. A to je šele predlog.
Slovenija je tak model financiranja infrastrukture v preteklosti že poznala - z bencinskim tolarjem je zbirala sredstva za gradnjo avtocest, med letoma 1998 in 2008 se je teh sredstev nabralo za dobro milijardo evrov.
Minister Peter Gašperšič je idejo o infrastrukturnem skladu omenil že večkrat, predvsem v luči zagotovitve prepotrebnih sredstev za naložbeno vzdrževanje državnih cest, ki so v slabem stanju. "Prizadevali si bomo, da bi prišli do takšne stopnje vlaganj, da se bo stanje cestnega omrežja postopoma začelo izboljševati, ne le, da ustavimo njegovo poslabševanje."
Skladno z zdaj veljavnim zakonom o zagotavljanju sredstev za vlaganje v prometno infrastrukturo se kot namenski vir od aprila 2010 uporabljata letna dajatev za uporabo vozil v cestnem prometu in koncesijska dajatev Luke Koper. Oba prihodka sta se najprej uporabljala izključno za naložbe in vzdrževanje javne železniške infrastrukture, od leta 2012 naprej tudi za državne ceste. Do konca leta 2014 je skupna višina prihodkov iz omenjenih virov znašala dobrih 575 milijonov evrov. Sredstva so se vsako leto povečevala, lani so znašala dobrih 145 milijonov evrov. Na infrastrukturnem ministrstvu ocenjujejo, da bo letos obseg zbranih sredstev iz omenjenih virov še nekoliko višji kot lani.
