Pozivi vladi k pripravi strategije zadolževanja

Slovenija | 14.10.2015, 16:24

Člani komisije državnega zbora za nadzor javnih financ se strinjajo: Slovenija potrebuje strategijo zadolževanja. Danes so se seznanili z revizijskim poročilom računskega sodišča, ki je bilo objavljeno pred petimi meseci. V dokumentu je zadolževanje države ocenjeno kot uspešno, a hkrati opozarja prav na odsotnost dolgoročne vladne strategije.

Strategija zadolževanja naj bi predvsem dala usmeritev finančnemu ministrstvu o stopnji tveganj, ki jih lahko sprejme v želji po zmanjšanju stroškov zadolževanja. "Ker vlada te strategije ni sprejela, je moralo ministrstvo voditi konservativno politiko zadolževanja," je poudaril prvi namestnik predsednika računskega sodišča Jorg Kristijan Petrovič. Državna sekretarka Irena Sodin je to potrdila. Kot je dodala, ministrstvo zagovarja zelo konservativno politiko zadolževanja.

Temu nasprotujejo v ZL. "Bolje je, da delujemo konservativno in še bolj konservativno," pa pravijo v SDS. Kot je še dodal poslanec največje opozicijske stranke Andrej Šircelj, so plačila obresti že zdaj visoka, če se bomo zadolžili še bolj, bodo stroški za obresti še višji. "Zato mislim, da mora apel prav v nasprotno smer: da zmanjšujemo ta dolg in da zmanjšujemo stroške zadolžitve, to pomeni znesek obresti, ki ga mora država letno plačati."

Podobno je povedal Petrovič, ki upa, da država trenutnih nizkih obrestnih mer ne bo izkoristila za to, da bi se spet bolj zadolževala. Morala bi namreč čim prej ustvarili proračunske presežke in začeti odplačevati dolgove. "Upam, da te priložnosti zaradi prehitre želje po participaciji pri gospodarski rasti ne bomo izpustili."

Direktor urada za makroekonomske analize in razvoj Boštjan Vasle je spomnil, da je Slovenija ena od držav Evropske unije, ki so v času krize najbolj povečale dolg. "Razlogi, ki so privedli do tega, so večinoma povezani z odzivom fiskalne politike na gospodarsko krizo, a so med njimi tudi enkratni dejavniki, denimo dokapitalizacija bank." Tako je Slovenija po krizi precej bolj zadolžena kot pred krizo, čeprav še vedno ne presega povprečja povezave. Z makroekonomskega vidika ima takšno povečanje dolga po Vasletovih besedah predvsem dve posledici: večje povečanje zneska za odplačilo obresti in zmanjševanje manevrskega prostora za odzivanje v primeru nove gospodarske krize.

Poslanci so zadolžili vlado, naj čim prej pripravi strategijo, ki bo omogočila načrtno in premišljeno zadolževanje na dolgi rok.