Slovenija v pripravljenosti na sprejem novih migrantov
Slovenija
V naši regiji še naprej ostaja veliko migrantov, ki prihajajo predvsem z nemirnih območij Bližnjega vzhoda. Različne ocene in napovedi kažejo, da želi večina doseči cilje v zahodni Evropi. Pri tem ni izključena možnost njihove poti prek Slovenije. Tako lahko spet pričakujemo množične prehode meje, celo obsežnejše, kot so bili v prvem valu. V vseh sprejemnih in namestitvenih centrih trenutno vzdržujejo stanje pripravljenosti, zato v njih opravljajo nujna dela za izboljšanje pogojev za bivanje in delo.
Dnevne migracije v Sloveniji bodo odvisne predvsem od razmer v Nemčiji. Če se bo namreč odločila za bolj restriktivne ukrepe na svojih mejah, bodo temu najverjetneje sledile tudi avstrijske in madžarske oblasti. Posledica bi lahko bila preusmeritev migracijskega toka proti naši državi.
Zunanji minister Karl Erjavec si ne predstavlja, da bi bilo na slovenskem ozemlju 150.000 migrantov, kot jih je na primer v Srbiji. Zato meni, da bi morali tudi mi okrepiti nadzor na svojih mejah in jih celo zapreti, če bosta to storili Avstrija in Madžarska. Kot je poudaril na seji parlamentarnega odbora za zunanjo politiko, je to njegovo in ne stališče države. Za zdaj ne kaže, da bi prišlo do tega.
Slovenija ima že pripravljene sprejemne in namestitvene centre za migrante, a bo treba zaradi predvidenih neugodnih vremenskih razmer kapacitete povečati predvsem v zidanih objektih. Pri tem, tako kot do zdaj, svet za nacionalno varnost računa na sodelovanje občin.
Pred dvema tednoma so center, v katerem bi lahko namestili približno 2.000 migrantov, postavili na nekdanjem parkirišču za tovorna vozil v Šentilju. To je sprožilo val vprašanj med tamkajšnjimi prebivalci, zato so predstavniki opozicije zahtevali sejo občinskega sveta. V začetku tedna jim je načrte predstavil državni sekretar na ministrstvu za notranje zadeve Boštjan Šefic. "To je nastanitveni center. To pomeni, da migranti pridejo na lokacijo, se tu zadržujejo določen čas in nato odidejo naprej." V Šentilju bi bili migranti po besedah Šefica lahko nameščeni do največ treh mesecev, a ne dolgotrajno, saj v hudi zimi ne morejo bivati v šotorih. Zagotovil je, da občina nima nikakršnih finančnih obveznosti in tudi, da bo poskrbljeno za varnost prebivalcev.
"Zadovoljni smo, saj smo opozorili na problematiko. Čas bo pokazal, kdo je imel prav. Dejansko je šepala informiranost," je povedal občinski svetnik SDS Bojan Belna. Župan Štefan Žvab meni nasprotno - da so bili prebivalci ustrezno obveščeni. Kot je dejal, na občini niso želeli ustvarjati panike.
Slovenija bo svojo pripravljenost na solidarnost in humanitarnost prestavila na zasedanja Evropskega sveta konec tega tedna, hkrati bo zagovarjala potrebo po poenotenju pristopa članic Evropske unije do sodobnih migracijskih problemov.
