Bo program otroške srčne kirurgije do nadaljnjega ustavljen?
Slovenija
Ljubljanski klinični center je ministrstvu za zdravje poslal manjkajočo dokumentacijo programa otroške srčne kirurgije in hkrati še vizijo izvajanja v prihodnje. Časopis Delo piše, da je predlagal ustavitev programa. Na ministrstvu za zdravje tega niso potrdili, sporočili so le, da bo možnosti jutri tehtal zdravstveni svet. Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije je ob tem poudaril, da je napotitev otrok na srčne operacije v tujino ekonomsko manj ugodna.
Ljubljanski klinični center je moral poslati dokumentacijo pristojnemu ministrstvu, ker je mednarodna komisija, ki je izvedla zunanji strokovni nadzor nad programom otroške srčne kirurgije, ugotovila, da je manjka več kot 15 odstotkov. V svojem poročilu je zapisala, da so zato rezultati umrljivosti in obolevnosti morda zelo izkrivljeni. Ali ima zdravstveno ministrstvo zdaj vso dokumentacijo, še ni jasno, saj mora to preveriti in presoditi omenjena komisija.
Kot je znano, je ta v zunanjem strokovnem nadzoru nad programom otroške srčne kirurgije ocenila tudi, da je bila med letoma 2007 in 2014 resno ogrožena varnost bolnikov. V naši osrednji zdravstveni ustanovi po navedbah časopisa Delo menijo, da ne morejo slediti njenim jasno opredeljenim strokovnim priporočilom za doseganje mednarodnih standardov. Ker Slovenija nima izšolanih kirurgov za operacije drobnih, zgolj kot oreh velikih otroških src, in ker pri nas tudi ni toliko na srcu bolnih otrok, naj bi zdaj v največji bolnišnici v državi predlagali ustavitev programa. Med razlogi naj bi bilo tudi pomanjkanje materialnih potencialov.
Delo tudi poroča, da je odločitev o ustavitvi programa, ki po težavnosti operacij sodi v sam vrh kirurgije, prevelika, da bi jo ljubljanski klinični center sprejel sam. Zato naj se do tega opredelita tudi ministrica Milojka Kolar Celarc in Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije. Prva je že zaprosila najvišji strokovni posvetovalni organ svojega resorja, zdravstveni svet, naj v najkrajšem času obravnava predlagano z vseh vidikov, saj gre v prvi vrsti za strokovna vprašanja. Člani se bodo s poročilom o zunanjem strokovnem nadzoru nad otroško srčno kirurgijo in vizijo naše največje bolnišnice seznanili jutri. Na zavodu s predlogom niso seznanjeni, zato ga tudi niso želeli komentirati. Točne statistike, koliko operacij na srcu otrok je bilo v preteklih letih izvedenih v Sloveniji, nimajo, saj naša največja bolnišnica o tem vodi lastno statistiko. Podatke imajo le o številu srčnih operacij otrok v tujini, ki so jih plačali, odkar je nastopila težava zaradi odsotnosti ustreznega srčnega kirurga pri nas. V letu 2012 je na zdravljenje v tujino odšlo devet otrok, v letu 2013 pet, v letu 2014 60, letos do konca septembra 20. Stroške za srčne operacije otrok v tujini, ki so jih plačali v tem obdobju, so na zavodu ocenili na 3 milijone 400 tisoč evrov, kar pomeni, da ena takšna operacija stane približno 36 tisoč evrov. Kot so dodali, se ob tem nemalokrat zgodi, da je treba uporabiti posebni letalski prevoz, ki praviloma znaša približno 7 tisoč evrov, kar lahko predstavlja že 30 odstotkov vrednosti operacije v tujini.
Strokovnjak za varnost v zdravstvu Andrej Robida, tudi član mednarodne komisije, ki je izvedla nadzor, je prepričan, da je razmere težko urediti čez noč. "Potrebovali bomo od pet do deset let in veliko vložkov v vire, da bi se razmere uredile. Problem je kultura varnosti pacientov. Mi imamo patološko kulturo varnosti pacientov, po mojem tudi transplantacija ne pomaga več," je menil v pogovoru za naš radio.
