AUDIO: Škof Lipovšek na Teharjah posvaril pred tretjim zločinom
Slovenija | 04.10.2015, 15:10
Župnija Teharje in Nova Slovenska zaveza sta tudi leto, ko se spominjamo 70-letnice konca druge svetovne morije pripravila spominsko sveto mašo in slovesnost za vse pomorjene med in po drugi svetovni vojni na Teharjah in v okolici. Slovesno somaševanje je vodil celjski škof Stanislav Lipovšek, ki je dejal, da je za trajen in resničen mir ter prihodnost slovenskega naroda nujno potrebna sprava s preteklostjo. Slavnostni govornik Brane Senegačnik pa da na Teharje prihajamo tudi zato, da bi postali vsaj nekoliko boljši ljudje.
Molitvena ura za več tisoč kruto pobitih taboriščnikov in neštevilna mučenja, je bila več kot zgovorna na tem svetem kraju, kjer se je zbralo več sto ljudi. Mnogi so prehodili tudi pešpot od železniške postaje do Teharij, tako kot tisoči, ki so v tem taborišču trpeli in dotrpeli.
„Naj tudi to sveto bogoslužje pomaga k temu, da rajni najdejo pri Bogu večni mir in naš narod odpuščanje in korektne odnose, vsak v sebi pa mir srca,“ je v uvodu v sveto mašo poudaril teharski župnik Miha Herman.
Škof Lipovšek: Krščanstvo se začne v ljubezni in odpuščanju, ki vključuje vse ljudi, prijatelje in sovražnike
Škof Stanislav Lipovšek je v pridigi nadaljeval, da je sprava mogoča le tedaj, če smo pripravljeni odpuščati. Odpuščanje pa je možno le takrat, če smo pripravljeni priznati resnico, pa če je še tako boleča, težka in obremenjujoča. Darujoča in odpuščajoča ljubezen je po njegovih besedah edina pot, ki vodi do tako zaželene narodne sprave med živimi in rajnimi, med ubijalci in žrtvami, med preživelimi, ki so bili v vojnem in povojnem času na nasprotnih straneh in so sedaj poklicani k spravi ter medsebojnemu odpuščanju.
Nadaljeval je, da se je na Teharjah zgodil dvojni zločin. Prvi, najbolj grozljiv, ko so tukaj in v bližnjih moriščih pobijali nedolžne žrtve. In ko so njihova mrtva telesa polili z žlindro ter prekrili s smetmi, se je zgodil drugi zločin.
„Tretji zločin bi se zgodil, če bi mi pozabili na te žrtve in ne storili vsega, kar je v naši moči, da se na tem in na še več kot 600 drugih znanih in neznanih moriščih po naši domovini izvrši človeško-civilizacijski in tudi krščanski proces, ki je v tem, da bodo vse žrtve povojnih pobojev dobile svoje ime in grob,“ pravi Lipovšek in dodaja, da novo upanje budi tudi letos sprejeti zakon o prikritih grobiščih in dostojnemu pokopu. Izrazil je zadovoljstvo, da se „proces odkrivanja in urejanja povojnih grobišč in morišč kljub temu nadaljuje“.
Škof, ki je spomnil tudi na umorjenega mučenca Alojzija Grozdeta, Drinske mučenke in Slovenske mučence XX. stoletja za katere si Cerkev prizadeva, da bi jih prišteli med blažene, je povabil k molitvi za vse pomorjene in dodal, da nam Jezus govori „da se krščanstvo začne v ljubezni in odpuščanju, ki vključuje vse ljudi, prijatelje in sovražnike“.
Za klasičnega filologa Braneta Senegačnika je Teharje kraj strašnega spomina, a je tudi svet kraj, v katerega ne prihajamo zaradi preteklosti, temveč zato, da bi postali vsaj nekoliko boljši ljudje. "Da bi jasneje začutili, kdo smo, da bi bolje videli, kje smo. Prvo je stvar srca, drugo stvar pameti, oboje je nepogrešljivo za človekov obstoj. Seveda prihajamo zaradi spomina, a spominjanje ni stvar preteklosti, spominjati se, pomeni imeti korenine in prihodnost, imeti obraz, pomeni biti človek," je dejal Senegačnik.
Po njegovih besedah se je na Teharjah zgodilo izničenje človeka, ne samo množični pomori političnih nasprotnikov, kakor so še kdaj v zgodovini, ampak tudi izničenje njihovega spomina.
Pomori teharskih taboriščnikov so za Senegačnika nedvomno dogodek z izrednim vplivom na slovensko zgodovino, najbrž bi jim sploh težko našli kar koli primerljivega. Slovenska družba je bila po oceni Senegačnika zaradi njih dobesedno fizično spremenjena. Z ustrahovalno zapovedjo molka je dobila še en udarec, ki je močno deformiral njeno miselnost in etiko, je še dejal in se vprašal, kako razumeti zgodovino in sedanjost, ne da bi vso to grozljivo in bolečo resničnost kar najbolj natančno raziskali.
Spominske slovesnosti so se udeležili tudi vidni predstavniki SDS na čelu s predsednikom stranke Janezom Janšo, v imenu NSi pa podpredsednica stranke Iva Dimic.
Na Teharjah so med drugo svetovno vojno Nemci zgradili vojaško taborišče, ob koncu vojne pa so tam zaprli ujetnike, ki so sodelovali pri obrambi Celja. Po koncu vojne je bilo taborišče krajši čas opuščeno, konec maja 1945 pa so vanj namestili tiste, ki so se zatekli v zavezniška taborišča na avstrijskem Koroškem.
Po ocenah je šlo skupaj za okoli 5000 ljudi, ki jih je povojna slovenska oblast brez sojenja usmrtila mesec ali dva po koncu druge svetovne vojne v Evropi.
