Tudi Miro Cerar ni imun na strice iz ozadja

Politika | 16.10.2015, 14:40 Petra Stopar

V minulih dneh smo lahko spremljali še eno zgodbo, ki v nekom, ki politiko spremlja bolj površno, najprej izzove ogorčenje. Govorim o preveč prelitem črnilu o plačah v Družbi za upravljanje bank oziroma v slabi banki. Najprej so zgodbo začeli mediji, ki so jih nato v prvih vrstah zamenjali predstavniki vladne koalicije na čelu s premierom Mirom Cerarjem. Pri vsej zgodbi me je zmotilo troje.

Prvi problem vidim v dvojnih merilih vlade, ki naj bi po Cerarjevih besedah sledila visokim etičnim standardom. Obide jih vedno takrat, ko gre za njihove interese. Če držijo besede odrezanega tujega kadra slabe banke, potem se je zgodba začela odvijati v poletju, ko je finančni minister vodstvu DUTB nakazal možnost menjave, in do te je prišlo. Da je to v interesu države in da si v vodstvu niso pravilno izplačevali plač, se mi zdi smešno, predvsem zato, ker je pogoje za delovanje banke postavila država, država, ki je popolni lastnik slabe banke je sprejela tudi pravilnike po katerih so si ti lahko izplačevali plače – in ta isti lastnik potem ponori. Prav zanima me, kakšno plačo bodo imeli novi izvršni direktorji? Sto, dvesto evrov nižjo? Ampak to več ne bo pomembno, saj bomo nastavili svoje in naši naj imajo, kolikor hočejo.

Dvojna merila pa so še bolj jasna pri zgodbi velecenjenega gospoda in enega od akterjev mnogih zgodb, danes pa podjetnika, Draga Kosa. Nekdanji prvi mož protikorupcijske komisije zelo dobro vodi posle z drugim nekdanjim delavcem iz protikorupcijske komisije Rokom Praprotnikom. A slednji za spremembo od prvega nima podjetja, ampak je kar v največji državni banki, NLB. O njegovi službi raje ne bi izgubljal besede, a bode v oči, da je največja porabnica davkoplačevalskega denarja – lahko bi jo imenovali kar vreča brez dna – Kosovemu podjetju preko svetovalne pogodbe izplačala že skoraj milijon evrov. To je desetkrat več kot vodstvu slabe banke. In kdo se je zganil? Prav nihče, z izjemo opozicije, ki je na seji parlamentarnega odbora za finance zahtevala pojasnila odgovornih, ki pa na sejo sploh niso prišli. Zagovarjal se je le Praprotnik, ki je Kosa pred poslanci branil s floskulami, da gre za podjetje, ki odgovarja standardom za pregledovanje kreditnih map. Medtem, ko država plačuje enajst ljudi, ki naj bi to počeli v Prapotnikovem oddelku NLB, je sedaj nekaj sto tisočakov namenila raje Dragu Kosu. Sprašujem predsednika vlade – a to je pa nekaj normalnega, etičnega? Ni mi jasno, kako lahko nekdo, ki naj bi v primeru Patria našel korupcijo – tó je na najvišji ravni zavrnilo ustavno sodišče – danes verodostojno pregleduje kreditne mape? Bojim se, da bo delal po principu naši-njihovi, in tako na velik zvon obesil zgolj tiste, ki jih bodo potrdili in se z njimi strinjali strici iz ozadja. Pa še plačan bo za to!

Tretji problem, ki bi v državi, predvsem pa pri organih pregona, v prvi vrsti v NPU, moral sprožiti vse alarme, pa je pismo odstavljenega direktorja slabe banke Larsa Nyberga. Medtem, ko je večina medijev v ospredje postavila njegove poudarke o korupciji, pa je spustila bistveno vprašanje: Kam je šel denar, namenjen Savi Turizmu. 200 milijonov evrov je poniknilo neznano kam. Predsednik vlade je kot smešne označil Nybergove besede o sumu korupcije, na njih se je požvižgal tudi prvak SD Dejan Židan, ki mu je le uspelo prepričati vlado za ustanovitev gozdnega podjetja, ki bo služilo zgolj novemu kanalu za polnjenje žepov z davkoplačevalskim denarjem. A o tem kdaj drugič. Naj se vrnem na vprašanje o tem, kam je šel denar. Na to vprašanje, kam je šel denar, kam je šlo 200 milijonov evrov, Cerar ni odgovoril. Še več, s prstom kažejo na Nyberga, češ da to počne zgolj zato, ker je užaljen zaradi zamenjave. Sprašujem se, zakaj bi nekdo, ki mu gotovo po „spoditvi“ iz Slovenije dežujejo ponudbe za službo, to pisal iz užaljenosti? Prepričan sem, da je Nybergov namen čist in jasen: opozoriti na močne lobije in ozadja, na prekanaliziran denar davkoplačevalcev, na neodgovornost pri pokradenem denarju. To pa so opozorila, s katerimi je vodstvo slabe banke stopilo na žulj vladajoči koaliciji, ki je dokazala, da ji ni mar za etiko, še več potrdila je, da jo vodijo tretji ljudje ali kar po domače, strici iz ozadja.

Potrditev za močno delo stricev iz ozadja pa daje tudi zadnja izredna seja državnega zbora, na kateri so poslanci razpravljali o vse slabših uvrstitvah Slovenije na mednarodnih lestvicah, ki merijo ekonomske parametre in tudi parametre na področju pravosodja. Če se z oceno, da je Slovenija na vseh lestvicah nazadovala in da bi moralo priti do reform, ki bi nas popeljale višje, nista strinjali k denarju in pohlepu naklonjeni SD in DeSUS, pa bi morala temu slediti SMC. Cerarjeva stranka naj bi bila nova, zato mi ni jasno, zakaj bi zagovarjala politiko prejšnjih vlad, saj so le te v veliki meri krive za slabe uvrstitve na omenjenih lestvicah. In prav na tej seji je predsednik vlade dokazal, da ni nov obraz, da je le kontinuiteta levičarske politike v novi preobleki. Ji služi, sledi in dela tako, kot mu je naročeno.

In karavana pod Triglavom gre naprej, vprašanje je le, kako dolgo še!