Pokopalisce pri Sv. Emi
Obhajamo praznik vseh svetih
Cerkev na Slovenskem Petra Stopar
Praznik vseh svetih, današnji 1. november, utrjuje našo vero v posmrtno življenje. Obenem sta praznika vseh svetih in vernih duš dan, ki mu sledi v ponedeljek, izraz naše ljubezni in povezanosti z vsemi rajnimi. Poleg bogoslužnih opravil v cerkvah te dni obiskujemo pokopališča in grobove naših pokojnih, kar pri mnogih narodih po svetu ni v navadi.
Praznik upanja in vere v večno življenje se začne na „dan vseh svetih“, ki je slovesen praznik in ima v bogoslužnem koledarju prednost pred navadno nedeljo. Ta dan se spominjamo mnogih, ki so se trudili za svetost in so tudi dejansko tako živeli, a jih ne častimo na naših oltarjih. Z drugimi besedami je praznik „vseh svetih“ izraz vere Cerkve, da so poleg razglašenih svetnikov svetništvo dosegli tudi mnogi neimenovani možje in žene vseh časov. Tudi v slovenskem narodu so živeli taki ljudje. Nekatere med njimi smo poznali in so nam lahko za zgled, kako naj živimo. Že na praznik vseh svetih popoldne se spomnimo tudi vseh drugih, ki so odšli v večnost.
Po običaju krajevne Cerkve obiščemo pokopališča, kjer imamo bogoslužje božje besede in molitve za rajne. Z obiskom pokopališč nadaljujemo tudi naslednji dan, ko je v koledarju zapisano „spomin vseh vernih rajnih“, po domače pa „verne duše“. Oba dneva se verni ljudje spominjamo svojih domačih in tudi drugih pokojnih, ki so morda še v kraju očiščevanja in zorenja za nebesa, v vicah. Pomagamo jim lahko z molitvijo, z dobrimi deli, z naročilom svetih maš, pa tudi s popolnim odpustkom, ki ga Cerkev nakloni v prvih osmih dneh novembra pod določenimi pogoji.
Papež Frančišek je v prvem letu svojega pontifikata ob tem dnevu dejal: „Povabljeni smo, da se spomnimo vseh pokojnih, tudi tistih, ki se jih nihče ne spominja. Spomnimo se žrtev vojn in nasilja in vseh, ki počivajo v skupnih grobiščih, ter mnogih malih tega sveta, ki so potlačeni zaradi lakote in revščine. Spomnimo se bratov in sester, ki so bili ubiti zato, ker so kristjani, in tistih, ki so žrtvovali svoje življenje v služenju drugim.“
Za slovenski narod še posebej velja povabilo, naj se spomnimo vseh rajnih, katerih grobovi so bili oskrunjeni, ker so njihove posmrtne ostanke po vojni izkopali in odpeljali v neznano ali pa številnih medvojnih in povojnih žrtev, ki ležijo v več sto prikritih grobiščih po vsej naši domovini.
