Namesto noči čarovnic noč svetnikov ali noč tisočerih luči
Cerkev na Slovenskem Marta Jerebič
Zaradi vpliva zahodnih držav se po vsem svetu vedno bolj širi praznovanje halloweena oziroma noči čarovnic, ki ima povsem poganske korenine. Ponekod, na primer v Italiji so se zato odločili, da bodo kot protiutež tej miselnosti nocoj pripravili noč svetnikov, v Avstriji pa pripravljajo noč tisočerih luči.
Halloween ali noč čarovnic ima svoj izvor pri keltih, povezana pa je z dušami umrlih, ki naj bi zapustili svoje grobove in znova obiskali Zemljo. Ljudje, prestrašeni, da bi srečali mrtve, so se skrivali za različnimi maskami. Po besedah dr. Vinka Škafarja je obujanje tega beg od krščanskega sporočila o tem, kakšen je Bog: »Na ta dan, ko je toliko lepega, romanj na pokopališča, je škoda, da gremo v čas, ko so ljudje imeli premalo prečiščen odnos do samega sebe in do Stvarnika. Gre za beg od samega sebe in soočenja s seboj in smrtjo.«
Da tudi že po slovenskih vrtcih izrezujejo buče in s tem otrokom vsiljujejo praznoverja in napačno približujejo smrt, je po besedah dr. Škafarja zelo škodljivo in lahko pri otrocih pride tudi do travm. Zato predlaga, da starši na praznik vseh svetih svojim otrokom spregovorijo o lepih lastnostih svojih prednikov: »Danes otroci premalo vedo, se premalo govori o naših pokojnih, ki so po naši veri prišli v občestvo odrešenih. Noč čarovnic pa daje prednost hudemu, torej satanu, zlu, ne pa vstalemu in poveličanemu Kristusu, ki je začel proces novega človeštva, odrešenega človeštva,« je še dejal dr. Vinko Škafar.
Po italijanskih mestih na primer nocoj pripravljajo noč svetnikov. Spletni portal tednika Družina medtem poroča, da v Avstriji nocoj pripravljajo noč tisočerih luči. Pastoralni projekt so prvič izpeljali leta 2005 na Tirolskem in se je v nekaterih delih Avstrije že uveljavil. Osnovna zamisel »Noči 1.000 luči« je v ospredje postaviti »številne vsakodnevne svetnike« - torej tiste svetnike, ki so sicer živeli »svetniško« življenje, vendar niso bili razglašeni za svetnike.
Lučke naj bi opozarjale, da so takšni »vsakdanji svetniki« vsepovsod in da izžarevajo veliko moč. V vsakem človeku je nekaj svetnika, četudi to pogosto ostane neprepoznano ali neopaženo. Luči, spodbude, besedila, glasba in procesije z lučkami naj bi vernikom pomagale, da se umirijo in »vsakodnevnega svetnika« začutijo tudi v sebi. Nocoj bodo zato po cerkvah, kapelah ali drugih posebnih krajih v številnih avstrijskih župnijah prižgali na tisoče lučk.
