Avdienca na Trgu sv. Petra
Papež: Verniki nimamo recepta za probleme, imamo pa velik vir: molitev. Ta je potrebna tudi za medverski dialog.
Cerkev po svetu Marta Jerebič
Današnja papeževa splošna avdienca je bila medverska. Na njej so bili namreč prisotni tudi predstavniki drugih ver, ki se udeležujejo simpozija ob 50. obletnici koncilske izjave "Nostra aetate" o odnosih katoliške Cerkve do nekrščanskih veroizpovedi. Papež Frančišek je v katehezi spregovoril o sporočilu te koncilske izjave, ki je še vedno aktualna.
Koncilska izjava Nostra aetate med drugim poudarja, da Cerkev spoštuje vernike drugih ver, njihovo duhovno in moralno prizadevanje; Cerkev je odprta za dialog z vsemi, a hkrati zvesta resnici, v katero veruje. V zadnjih 50-ih letih beležimo številne dogodke, pobude ter institucionalne in osebne odnose z nekrščanskimi verstvi, je dejal papež in pri tem izpostavil molitev za mir v Assisiju, 27. oktobra 1986. »Plamen, ki je bil prižgan v Assisiju, se je razširil po vsem svetu in predstavlja trajno znamenje upanja,« je dejal Frančišek in nato spregovoril o razvoju odnosov med kristjani in Judi. »Brezbrižnost in nasprotovanje sta se spremenila v sodelovanje in dobrohotnost. Namesto sovražniki in tujci smo postali prijatelji in bratje. Koncil je z izjavo Nostra aetate začrtal pot: DA odkrivanju judovskih korenin krščanstva, NE vsaki obliki antisemitizma in obsodba žalitev, diskriminacije in preganjanja. Medsebojno poznavanje in spoštovanje predstavljajo pot ne samo za odnose z Judi, ampak tudi za odnose z drugimi religijami,« je bil jasen papež in pri tem posebej izpostavil muslimane. »Dialog, ki ga potrebujemo, mora biti odprt in spoštljiv, le tako lahko obrodi sadove. Medsebojno spoštovanje je pogoj in hkrati cilj medverskega dialoga: spoštovati pravico do življenja, do fizične integritete, temeljnih svoboščin, torej svobodo vesti, misli, govora in vere.«
Svet od vernikov pričakuje, da sodelujemo med seboj, z ljudmi dobre volje, ki ne izpovedujejo nobene vere, od nas pričakuje odgovore na številne teme: od miru, lakote, nasilja, do katerega prihaja tudi v imenu vere, do odgovorov na krizo družine, ekonomije in upanja. »Verniki nimamo recepta za te probleme, imamo pa velik vir: molitev,« je dejal papež in dodal, da je tudi za prihodnost medverskega dialoga v prvi vrsti treba moliti: »Moliti drug za drugega. Brez Gospoda ni nič mogoče, z njim pa je mogoče vse.«
Zaradi nasilja in terorizma se je razširila sumničavost do religij ali celo njihova obsodba. Papež je priznal, da nobena vera ni imuna na fundamentalistične odklone posameznikov ali skupin, a treba je gledati na pozitivne vrednote, ki jih religije živijo in predlagajo in so vir upanja. V tem smislu dialog lahko prinese tudi sodelovanje na številnih področjih, predvsem pomoči revnim, ostarelim, sprejemanju migrantov in odrinjenih. «Lahko hodimo skupaj in skrbimo drug za drugega in za stvarstvo,« je poudaril papež in dejal, da je leto usmiljenja, ki je pred nami, priložnost za skupno delovanje na področju dobrodelnosti. Tu šteje predvsem sočutje, zato papež vabi, da se vernikom na tem področju pridružijo tudi neverniki ali iskalci Boga oziroma resnice.
