Nekateri sinodalni očetje glede ločenih za gesto usmiljenja s strani papeža v bližajočem se letu usmiljenja

Cerkev po svetu | 20.10.2015, 10:02 Marta Jerebič

Sinoda o družini se približuje koncu, a to bo pravzaprav šele začetek sinodalnega procesa. Odločitve, ki jih bo sprejel papež, bodo morale namreč na koncu uveljavljati krajevne Cerkve. To pa je proces … V medijih se ob tem največ govori o obhajilu ločenim in znova poročenim. Sogovorniki poudarjajo, da na vprašanje ne moremo gledati črno-belo, torej pripustiti jih k obhajilu oziroma ne, ampak je treba na razmere pogledati stvarno, preučiti vsak primer posebej, in pri tem biti usmiljen, ne da bi pozabili na nauk.

Udeležence sinode je prejšnji teden pretreslo pričevanje nekega mehiškega škofa, ki je povedal, kako je otrok prelomil hostijo in jo pol dal očetu, ki je ločen in znova poročen.

Sinodalni očetje menijo, da je to zapleteno vprašanje, ki se ga ne more posploševati – treba je preučiti vsak primer posebej.

Tako pot je v intervjuju za nemško revijo Focus nakazal tudi prefekt Kongregacije za nauk vere, kardinal Gerhard Ludwig Müller. Res je, da pravila to izključujejo, je dejal nemški kardinal, a v posebnih primerih bi lahko obhajilo po vesti dovolil krajevni škof.

Veliki penitenciar kardinal Mauro Piacenza pa je za Radio Vatikan dejal, da se ne sme pogledati stran pred težkimi situacijami, a hkrati se ne sme pozabiti na resnico. »Nauk mora dati pomembnost resnici, vendar pa mora to storiti na usmiljen način. Treba je dati vedeti, da se evangelizira zaradi ljubezni, ker se želi dobro človeku.« Kardinal Piacenza je ob tem spregovoril tudi o naporu, ki ga je treba opraviti na poti do milosti.

Po besedah nadškofa v avstralskem Brisbanu Marka Coleridga na sinodi ni bilo niti enega sinodalnega očeta, ki bi izrecno dejal, da je treba znova poročene ločence pripustiti k obhajilu, so se pa v delovnih skupinah pojavljali predlogi po gesti usmiljenja s strani papeža v bližajočem se letu usmiljenja.

»Ena od stvari, ki jo bom moral storiti kot škof, ko bom prišel domov, je, da se bom usedel z ljudmi v neurejenih razmerah in prisluhnil njihovim zgodbam. To je začetek procesa dialoga. Kot pastirja pa me resnično skrbi to, da veliko takih ljudi ne pride k meni oziroma v Cerkev, ker so odtujeni oziroma izključeni. Vprašanje torej ni, kaj bomo naredili, ko bodo prišli k nam, ampak, kako mi priti do njih in začeti proces dialoga, ki se začne s poslušanjem. Papež Frančišek je dejal, da je sinodalna Cerkev v prvi vrsti Cerkev, ki posluša. Zato mislim, da je trajna stvar, ki jo prinaša ta sinoda, to, da moramo poslušati na nov način,« je še dejal brisbanski nadškof Mark Coleridge in poudaril, da se je treba izogibati črno-belega, vse ali nič pristopa, saj tudi pastoralni pristop ni nikoli tak.