Papež o sinodalnosti Cerkve: Edina oblast je služenje
Cerkev po svetu | 17.10.2015, 14:22 Marta Jerebič
V dvorani Pavla VI. v Vatikanu je dopoldne potekala slovesnost ob 50. obletnici ustanovitve škofovske sinode. Na njej so poleg papeža Frančiška spregovorili še generalni tajnik sinode škofov, kardinal Lorenzo Baldisseri, dunajski kardinal Christoph Schoenborn, ki je imel osrednji nagovor, in predstavniki vseh petih celin. Udeleženci tokratne sinode o družini so si ogledali tudi dokumentarni film o prejšnjih tovrstnih srečanjih. Mediji medtem papežev govor že označujejo za enega pomembnejših v njegovem pontifikati, saj Frančišek v njem govori o tem, kako mora potekati odločanje v Cerkvi.
Za Kristusove učence je edina oblast služenje, zato je papež Frančišek že od začetka pontifikata pomembnost namenil sinodi. “Znotraj sinodalne Cerkve bo tudi petrinski primat prišel bolje do izraza. Papež ni sam nad Cerkvijo, ampak znotraj nje, kot krščeni med drugimi krščenimi. Znotraj škofovskega zbora je kot škof med škofi, ki je hkrati poklican, da kot naslednik apostola Petra vodi rimsko Cerkev, ki v ljubezni predseduje vsem Cerkvam.” Dejstvo, da sinoda vedno deluje s Petrom in pod Petrom po papeževih besedah ni omejitev svobode, ampak zagotovilo edinosti.
Pot sinodalnosti je zato tista pot, ki jo Bog od Cerkve pričakuje v tretjem tisočletju, je dejal papež.
“Iti moramo naprej po tej poti. Svet, v katerem živimo ter smo poklicani ljubiti in mu služiti tudi v njegovih protislovjih, od Cerkve zahteva pomnožitev sinergij na vseh področjih njenega poslanstva. Ravno pot sinodalnosti je tista pot, ki jo Bog pričakuje od Cerkve v tretjem tisočletju. Kar Gospod zahteva od nas je na nek način v celoti vsebovano v besedi 'sinoda'. Hoditi skupaj – laiki, pastirji, rimski škof. Gre za pojem, ki ga z lahkoto izrazimo z besedami, ni ga pa lahko postaviti v prakso."
Papež je ob tem spregovoril o zdravi decentralizaciji, saj papež ne sme nadomestiti krajevnih škofov pri razločevanju vseh problematik na njihovih področjih.
Poudaril pa je tudi, kako je Božje ljudstvo tisto, ki ima 'nos' za “razlikovanje novih poti, ki jih Gospod odpira Cerkvi”. Sinodalna Cerkev je Cerkev poslušanja, v zavedanju, da je poslušati več kot slišati. Ravno zato je predlagal, naj se v pripravi na dvojno sinodalno srečanje o družini posvetujejo z Božjim ljudstvom.
“Jasno je seveda, da tovrstno posvetovanje nikakor ne more biti dovolj, da bi prisluhnili verskem čutu. Toda, le kako bi bilo mogoče govoriti o družini, ne da bi povprašali družine same, prisluhnili njihovim radostim in upanjem, njihovim bolečinam in stiskam? Prek dveh vprašalnikov, poslanim krajevnim Cerkvam, smo imeli možnosti prisluhniti vsaj nekaterim izmed njih glede vprašanj, ki se jih od blizu dotikajo in o katerih imajo veliko povedati”, je še dejal papež in dodal da prav sinodalna Cerkev lahko pomaga civilni družbi pri gradnji bratstva.
