VIDEO: V akciji na jugu rdečega otoka

Madagaskar_2015 | 02.10.2015, 15:55

Izidor, Marko in Jure, naša radijska odprava v pomoč radiu Rakama, ki deluje na jugu Madagaskarja, svoj studio pa ima na misijonu Janeza Krmelja, je na vrhuncu akcije. Fantje se trudijo, da bi jim v zelo kratkem času uspelo obnoviti dotrajane oddajnike, nekaj pa jih tudi na novo postaviti. Do včeraj so tako v pogon spravili že dva oddajnika.

Do zdaj so v celoti zamenjali inštalacijo na oddajniku na Vohipenu, včeraj do večera pa so opravili še nujna vzdrževalna dela na repetitorju v Manakari.

Tehnična dela so zahtevna, saj obsegajo nevarno višinsko delo na antenskih stolpih, pa tudi odpravljanje dokaj neljubih tehničnih situacij, ki jih srečujejo na tleh ob samih oddajniških aparaturah. Pokazalo se je namreč, da improvizacija tamkajšnjega osebja lahko zajadra v zelo nevarne vode.

Ampak, kot v svojem blogu poroča Jure, se tudi Marko, ki je znan potem, da ga v takih trenutkih popade sveta jeza, zna izjemno zadrževati in tamkajšnje tehnike izobražuje o nevarnostih takih šlampastih rešitev, predvsem pa bogati z znanjem o zakonitostih pravilnih nastavitev oddajnikov. Od njihove prizadevnosti in skrbi za opremo, ki se v teh dneh na teh oddajnih točkah namešča, bo odvisno, kako bo v prihodnosti s slišnostjo radia, ki na Madagskarju pokriva območje veliko kot Slovenija.

Rakama – katoliški radio, luč vzhoda združuje najboljše prijatelje

V popoldanskem javljanju je Jure pred mikrofon povabil urednika radia Rakama – lazarista, očeta Aleksandra, ki so ga vzgajali slovenski misijonarji in imeli nanj velik vpliv v otroštvu. Ob njih je začutil božji klic in željo, da bi pomagal svojim ljudem na Madagaskarju. »Ko sem postal duhovnik, nisem imel ničesar, ubog sem bil, nisem imel obleke, denarja, hrane, ki bi jo lahko dal naprej, samo duha in Božjo ljubezen,« je dejal oče Aleksander, ki je že v času študija telekomunikacij razmišljal o radiu, s katerim bi lahko bližje tudi tistim ljudem, ki ne pridejo v cerkev. To radio zmore.

»Tako kot je bila moja duhovniška pot na začetku skromna, tako so bili skromni začetki radia Rakama. Oddajali smo 3 ure v soboto in 3 ure v nedeljo popoldne,« pove oče Aleksander, ki je vesel, da je zdaj radio med ljudmi priljubljen. Ustavimo se še pri njegovem imenu, saj ima prav vsaka črka svoj pomen: RA – radio, KA – katoliški, M - pomeni luč, A pa vzhod. To je torej to katoliški radio, luč vzhoda. Beseda rakama pa je tudi malgaška beseda za najboljšega prijatelja.

Z avtom po malgaških cestah

V današnjem jutranjem javljanju je Jure vzel pod drobnogled izjemne razdalje, ki jih premagujejo:
"Oglašamo se vam z avtomobila, ki je v teh dneh tolikokrat naš drugi dom. Promet na Madagaskarju je zanimiv. Ni gost, so pa svojevrstne ceste. Na njih je veliko pešcev, mladih, starih, po cele družine hodijo peš, veliko je kolesarjev, vozov, živine. Vse je na cesti in le ob hupanju si zmoreš utirati pot. Kam hodijo ljudje, ponoči, podnevi, saj se zdi, da so ves čas na cesti? Hodijo po svojih opravkih, prehodijo pa res velike razdalje. Vsakodnevni voznik se mora na malgaških cestah vedno priporočati Angelu varuhu in Božji previdnosti, saj je tu res veliko možnosti za nesrečo. Potrebna je velika toleranca, marsikaj je treba spregledati, drugače se ne bi izšlo. Življenje je prva, najvišja enota. Marsikaj, kar se dogaja tu, bi se v Evropi kaznovalo z visoko vsoto denarja. Tu pa se vse odvija mirno, strpno."

Ja, tudi promet na Madagaskarju je zgodba zase. Prisluihnite v posnetku in si oglejte video.

Jure pa v svojem zapisu na blogu razmišlja o prihodnosti krajev, ki jih te dni obiskujejo:

Ko sem včeraj razmišljal, kako je z našim razumevanjem drug drugega, izbiro ležišča in podobnimi heci, sem pozabil na to, da je pravzaprav čisto vseeno kje kdo leži. Tako ali tako si želimo le, da čim prej ugasnemo luč in rečemo: lahko noč. Želje so nekaj, resnica je drugačna: ko pademo v postelje, prižgemo računalnike, Izidor ureja fotografije, Marko ob znosni povezavi pošilja ali ureja prispevke, spremlja program Rakame, jaz pa začnem pisati blog. No, če seveda ni mnogih če-jev. Pogosto ni elektrike, s spletom in prenosom podatkov je križ ... Pravzaprav pa smo glede omenjenega pričakovali še večjo sušo. Kar gre!

Pri včerajšnjem večernem delu sta me oba prehitela, kaže, da gre s pisano besedo najbolj počasi. Pišem, popravljam, razmišljam in se smilim samemu sebi. Ni šlo, ni bilo prave ideje, pa še tako vabljivo je bilo končati! Ležim na vzmetnici, ki je na tleh, glava podložena z blazino, računalnik pred menoj, rahlo smrčanje ob meni (na obeh straneh;), luč ugasnjena ... Puf, pa me za nekaj trenutkov ni bilo! No, nekaj trenutkov ...

Ko sem znova pogledal v zaslon pred seboj, sem začudeno zrl v D-je. Ja, v črko "D", ki na tipkovnici domuje med "S" in "F". D-jev je bilo za pet strani.Brez presledkov ali odstavka;) Bodimo natančni, pet strani, v velikosti pisave enajst. Prst je pritisnil D, jaz pa odšel v mižule. Logično, mar ne? Ah, ta tehnika! Malo jo imam na sumu, da D v tem interaktivnem svetu pomeni "dream", morda "dormire" ali po naše "dost' 'mam", pa me je odneslo. Ko sem izbrisal tisto dolgo jecljanje, sem prebral nekaj stavkov pred D-ji in videl, da sem že pred zatonom pisal neumnosti. Nelogične besedne zveze, napaČe in ponavljanje ... Hecno! Spomnil sem se, kako sem pred leti, pri branju radijskih pravljic, zaspal v snemalnici. Prepričljiv bralec pač uspava samega sebe. Vsaka čast, pravljičar;) No, morda je bila skrivnost v neprespani noči in jutranjem programu, ki ji je sledil. Top kombinacija. Kdo bi vedel. Pardon, zajadral sem od glavnega toka mojega pisanja. Madagaskar!

Tudi tukaj, na Madagaskarju, pogosto pritisnejo "D" in mislijo, da je vse v najlepšem redu, v resnici pa s svojimi "D" ji, bolj kot ne, ostajajo na mestu. Spijo. Upajo, da je D oznaka za "delite", pa ne gre tako. Večina misijonarjev pravi, da se v nekaj desetletjih ni kaj veliko spremenilo. Nekateri pa trdijo, da se je. Na slabše.

Vabljeni, da si preberete celoten zapis!

Dobrodelna akcija za slovenske misijonarje na Madagaskarju

Od 22. septembra najprej pteče dobrodelna akcija za naše misijonarje na Madagaskarju, kot priprava na 17. oktober, ko bo v ljubljanski dvorani Tivoli veliko srečanje s Petrom Opeko. Posnetek tega dogodka bo mogoče videti v programu TV SLO 18. oktobra ob 20.30, istočasno pa tudi slišati v programu Radia Ognjišče.

Vabimo vas k darovanju s klicem na Misijonsko središče Slovenija 01 300 59 50. Lahko pa se odločite za darovanje s pomočjo spletnega obrazca, ali pa UPN naloga oz. preko spletnega bančništva.

Podatki, ki jih potrebujete:

• Naslov prejemnika: Misijonsko središče Slovenije, Kristanova ulica 1, 1000 Ljubljana
• Št. računa: SI56 0201 4005 1368 933 odprt pri NLB
• Referenca: SI00 279004
• Koda namena:CHAR
• Namen nakazila: Peter Opeka in slovenski misijonarji na MDG

Več najnovejših utrikov najdete na  FB strani radia Ognjišče, poglobljeno pa tudi v Blogu Jureta Seška.

Vabljeni pa tudi k ogledu foto utrinkov iz obiska v kamnolomu v Akamasoi, kamor je naše sodelavce tik pred odhodom na jug otoka peljal misijonar Peter Opeka.