Vrh EU za krepitev zunanje meje in finančno pomoč

| 24.09.2015, 12:34 Andrej Šinko

Voditelji članic Evropske unije so se na srečanju v Bruslju strinjali o pomenu krepitve nadzora na zunanji meji in finančne pomoči pri soočanju z begunsko krizo znotraj in zunaj unije. Predsednik Evropskega sveta Donald Tusk je poudaril, da lahko Evropa zgolj iz Sirije pričakuje milijone beguncev. Ob tem pa dodal, da je očitno, da največji val beguncev in migrantov šele prihaja. Zato je, po njegovih besedah, treba popraviti politiko odprtih vrat in oken ter se osredotočiti na zaščito zunanje meje in pomoč beguncem ter državam v soseščini.

V tem duhu so se voditelji odločili za okrepitev pomoči Libanonu, Jordaniji in Turčiji ter drugim državam v regiji. »Ponudili jim bomo več pomoči v zameno za njihovo sodelovanje,« je dejal Tusk, in dodal, da bo v pomoč beguncem preko Visokega komisariata Združenih narodov in Svetovnega programa za hrano, mobilizirana najmanj milijarda evrov. Dogovorili so se tudi za podporo državam Zahodnega Balkana. Tusk pa je poudaril, da je ustrezno upravljanje in nadzor zunanjih mej Evropske unije skupna odgovornost vseh članic, zato ne bi bilo pošteno vso breme naprtiti Grčiji in Italiji. Voditelji so se dogovorili tudi glede vprašanja središč za obravnavo beguncev, ki naj bi jih vzpostavili do konca novembra. Središča za sprejem in registracijo beguncev v sodelovanju evropskih agencij in nacionalnih oblasti so po neuradnih informacijah še vedno predvidena le v Grčiji in Italiji.

Nemška kanclerka Angela Merkel pa je dejala: »Dejavnejši moramo biti v zunanji politiki, več moramo storiti za odpravo vzrokov za beg. Mislim, da ima Evropa moč za to.« Za učinkovito soočenje z dramatično situacijo na zunanji meji in krepitev nadzora na tej meji so voditelji podprli tudi krepitev evropske agencije za zunanje meje Frontex, evropskega azilnega podpornega urada EASO in evropskega policijskega urada Europol. Z namenom izboljšanja zaščite zunanje meje so se voditelji dogovorili tudi za krepitev dialoga s Turčijo na vseh ravneh. Cilj je okrepiti sodelovanje pri preprečevanju in upravljanju migracijskih tokov. Turčija naj bi predlagala vzpostavitev 80-kilometrskega varnega območja, ki naj bi ga vojaško nadzorovali evropska in ameriška stran v zraku in na tleh, a unija je do tega predloga zadržana. Neuradno se omenja možnost, da bi lahko unija Turčiji v zameno za zaostritev nadzora na meji ponudila vizumsko liberalizacijo. Slovenski premier Miro Cerar pa je na srečanju menil, da je treba veliko pozornosti nameniti regiji Zahodnega Balkana, ki je zelo občutljiva in še vedno ne dovolj stabilna, tako da se lahko politične razmere zelo hitro zaostrijo.