Direktor libanonske Karitas: Z Asadom se je treba pogajati

Svet | 21.09.2015, 10:56 Petra Stopar

V teh dneh se veliko govori o stiskah Turčije, Jordanije in Libanona, saj so od začetka državljanske vojne v Siriji sprejele največ beguncev iz te države. Zaradi tega je ogroženo njihovo demografsko, varnostno, gospodarsko in politično ravnovesje. Kot je v pogovoru za agencijo Asia News povedal direktor Libanonske Karitas, obstaja samo en način zaustavitve begunskega vala, in to je končanje sirske vojne, vključno s sirskim predsednikom Bašarjem al Asadom.

Vodja Karitas v Libanonu p. Paul Karam je najprej navedel podatek, da se je v štirih letih trajanja sirske vojne med uporniškimi skupinami in režimom v Libanon zateklo milijon petsto tisoč Sircev, poleg tega tudi najmanj pol milijona Palestincev. Libanoncev je štiri milijone in pol. Zaradi tega pouk v šolah poteka v dveh izmenah.

Tako se je po Karamovem prepričanju Libanon zavezal zares junaškemu dejanju, da sprejme vse te ljudi, zlasti če ga primerjamo z veliko večjimi in bogatejšimi državami. Ob tem Karam ne ve, ali bo Evropa kos težavam, ki bodo sledile, kot je npr. več kriminala, kakor se to dogaja v Libanonu. »Da iščemo denar za orožje in bojevanje, ne najdemo pa načina, da bi ustavili vse vojne na Bližnjem vzhodu,« tako ne gre več, pravi direktor Karitas, ki ga žalosti nepripravljenost zalivskih držav, kot je npr. Savdska Arabija, ki želi sprejeti samo ekonomske begunce. Prav tako ni dovolj, da države samo prispevajo finančno pomoč gostiteljicam.

Nato p. Karam v pogovoru preusmeri pozornost na sirskega predsednika al Asada, za katerega je prepričan, da se je treba z njim pogajati, in da njegova odstavitev ne bo kaj dosti rešila. Tako kot ni ničesar rešilo strmoglavljenje diktatorjev v Iraku, Libiji, Egiptu in Tuniziji. »Pomembno je, da se mednarodna skupnost vpraša o prihodnosti teh držav,« je povedal duhovnik.

O pogojih, v kateri deluje Karitas, je dejal, da je finančna pomoč zaradi pomanjkanja denarja s strani Združenih narodov zmanjšanja, prav tako so manjše zaloge hrane, ki jo Karitas prejema iz Svetovnega programa za hrano.

Ker je Libanon zelo majhna država, se mora reševanja problema lotiti mednarodna skupnost, začeti pogajanja s sprtimi stranmi v Siriji, »vključno z Asadom«. Po Karamovih besedah se zdi, kot da »v tej vojni vsaka država zasleduje lastne interese, žrtvi pa sta Libanon in Jordanija«.

Direktor libanonske Karitas je pogovor sklenil z ugotovitvijo, da se »Bližnji vzhod duši« in »potrebuje resničen mir, ne polomije«.