Hrvaška: Število beguncev preseglo kapacitete
Svet | 18.09.2015, 13:56 Petra Stopar
Na Hrvaško je do 9. ure pribežalo več kot 14.000 ljudi, od teh je samo ena ženska z otroki zaprosila za azil. Država je zaradi navala beguncev zaprla sedem mejnih prehodov s Srbijo, a to beguncev ne ustavlja, saj pot nadaljujejo z nezakonitimi vstopi, preko polj in gozdov, kar se dogaja tudi na hrvaško-slovenski meji.
Hrvaški notranji minister Ranko Ostojić je za zagrebško uredništvo televizije N1 dejal, da je število beguncev preseglo hrvaške kapacitete za njihov sprejem. O Madžarski, ki gradi ograjo tudi ob hrvaški meji, pa je dejal, da je takšno početje nesprejemljivo in da se ljudi ne more ustaviti z zidovi, žico, vojsko in helikopterji. Odklonilno stališče do ograj so ponovili tudi na Evropski komisiji, kljub pravici EU, da ščiti svoje zunanje meje. »Zidovi in ograje po našem mnenju niso dolgoročna rešitev, saj begunske tokove samo preusmerjajo. Seveda imajo države članice pravico in zavezo ščititi naše skupne evropske meje, a verjamemo, da za to obstajajo drugačne in učinkovitejše metode,« je povedala tiskovna predstavnica komisije Natasha Bertaud.
Odzvala se je tudi na napovedi hrvaškega premierja Zorana Milanovića, ki pravi, da bodo zaradi zapolnjenih kapacitet begunce z organiziranim prevozom preusmerjali v druge države, da bi prišli do šengenske meje, predvsem do Slovenije in Madžarske, in to brez registracije. Kot je poudaril, Hrvaška ne bo gradila zidov na svoji meji niti hujskala psov na migrante, temveč jim bo pomagala, da se napotijo tja, kamor so namenili, v države zahodne in severne Evrope. V Bruslju so na to odgovorili: »Hrvaška je, tako kot ostale članice unije, varuhinja evropskih pogodb, med katerimi je tudi dublinska uredba o registraciji tujcev. V primeru neupoštevanja teh zakonov lahko komisija sproži prekrškovni postopek, ki lahko v najslabšem primeru pripelje državo do evropskega sodišča.«
Vse večji razlog za nezadovoljstvo pri soočanju z begunsko krizo postaja finančna zmogljivost, predvsem nečlanic unije, kot sta Srbija in Makedonija, pa tudi Turčije, ki je kot sirska soseda ena od prvih pribežališč Sircev in jih je sprejela že dva milijona. Finančne potrebe so velike tudi v Jordaniji in Libanonu, pa tudi Siriji sami. Zato je komisar za evropsko sosedsko politiko in širitev Johannes Hahn posvaril, da mora mednarodna skupnost tem deželam prispevati več. »Pritisniti moramo na tiste, ki niso prispevali še ničesar, kot na primer zalivske države, ZDA in Kanada – to namreč ni samo evropski, ampak svetovni problem. Pozivam tudi vseh 26 držav članic unije, ki še niso prispevale denarja v sklad za pomoč Siriji,« kar sta do zdaj storili samo Nemčija in Italija.
Pomoč Turčiji in državam izvora beguncev je tudi predvidena v načrtu, ki sta ga za obravnavo na skorajšnjem vrhu voditeljev EU napovedala francoski in italijanski premier. Francois Hollande in Matteo Renzi poleg tega predvidevata posebne centre v Italiji, Grčiji in na Madžarskem, kjer bodo lahko migranti zaprosili za azil za katerikoli državo članico.
