Kristjani in muslimani skupaj proti terorizmu
Svet Marjana Debevec
Visoki krščanski in islamski cerkveni voditelji z Bližnjega Vzhoda so v Atenah enoglasno pozvali k večjim prizadevanjem proti terorizmu. Ostro so obsodili preganjanje krščanskih in drugih verskih ali narodnostnih manjšin na Bližnjem Vzhodu, pa tudi vse, ki manipulirajo z religijo, da upravičijo nasilje nad ljudmi druge veroizpovedi ter skrunitev svetih krajev in simbolov, je zapisano v Atenski izjavi, ki so jo predstavili na medverskem zasedanju v grški prestolnici. Srečanje sta pripravila dunajsko Dialoško središče KAICIID in Ekumenski patriarhat v Carigradu.
Krščansko-muslimanski poziv je bil posebej usmerjen v verske in politične vodilne osebnosti, pa tudi v civilno družbo: proti naraščajočemu nasilnemu skrajništvu in terorizmu, ki ogroža stoletja dolgo mirno sožitje na Bližnjem Vzhodu, je nujno potrebno »odločno nastopiti«. Pri tem so udeleženci srečanja izrazili zahtevo »po izpustitvi vseh talcev, ugrabljenih civilistov in verskih voditeljev ter vrnitev notranjih pregnancev in beguncev na njihove domove«.
Zasedanje v Atenah v začetku letošnjega septembra, namenjeno državljanskim pravicam kristjanov na Bližnjem Vzhodu in njihovi uveljavitvi, je bilo sad »Dialoga med kristjani in muslimani« na pobudo ekumenskega patriarha Bartolomeja I. in Dialoškega središča KAICIID z naslovom »Združeni proti nasilju v imenu religije«, ki je bila sprožena v lanskem novembru. Srečanja so se med drugim udeležili armensko-apostolski katolikos iz Kilikije, Aram I., grško-katoliški melkitski patriarh iz Antiohije, Gregorios III. Laham, sunitski veliki mufti iz Libanona, Abd-el-Latif Derian, in njegov jordanski kolega Abd-ul-Karim Khasawneh, pa tudi predstavniki sirskega pravoslavnega in grškega pravoslavnega patriarhata iz Antiohije, šiitski teologi iz Libanona in Iraka, predstavniki Svetega sedeža, Bližnjevzhodnega sveta Cerkva, druzov in univerze Al-Azhar iz Kaira.
Kot so pojasnili podpisniki izjave, spor na Bližnjem Vzhodu ogroža »versko in kulturno raznolikost na območju«, minira mirno sožitje kristjanov, muslimanov in drugače verujočih, izpostavlja na tisoče ljudi grozljivemu nasilju in jih sili, da zapuščajo svoje domovine. Nasilni skrajneži ob tem kristjane, muslimane in pripadnike drugih veroizpovedi ali narodnostnih skupin zlorabljajo in pobijajo. Njihova »sramotna dejanja« so sad ideologije, ki je »popolnoma nezdružljiva s skupno kulturo in zgodovino Bližnjega Vzhoda« in tudi »v popolnem nasprotju s pristnimi verskimi nauki«, je zapisano v izjavi.
Zločini uničujejo občestva vernih – »med pripadniki različnih veroizpovedi in med pripadniki iste vere«, v skupni izjavi pojasnjujejo krščanski in islamski voditelji. Vsaka posamezna vera namreč izrecno poziva k miru in sožitju. »To so temeljne vrednote naših veroizpovedi.« Verski predstavniki so v atenskem dokumentu »enoglasno« priznali raznoliko versko in kulturno dediščino, ki je »nenadomestljivi zaklad in nepogrešljivi sestavni del arabske in bližnjevzhodne kulture«.
Krščanske, verske in narodnostne skupnosti na tem območju bodo še naprej »sestavni in neločljivi del verske in kulturne raznolikosti Bližnjega Vzhoda«, ki »bistveno prispeva k skupni bližnjevzhodni istovetnosti«. V izjavi je poudarjena »neomajna solidarnost« s temi občestvi: podpisniki se zavezujejo, da si bodo s skupnimi močmi prizadevali za »mir in pravičnost« ter za ustvarjanje pogojev, »v katerih bodo kristjani in pripadniki drugih verskih ali narodnostnih skupnosti na Bližnjem Vzhodu lahko živeli v svobodi in dostojanstvu kot polnopravni državljani«, še poroča portal druzina.si.
