Juncker: V Evropski uniji je premalo Evrope in premalo unije
Svet Andrej Šinko
Predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker je nagovoril poslance in državljane Evropske unije. V govoru o stanju v povezavi je poudaril, da mora biti reševanje begunske krize prednostna naloga osemindvajseterice. Ob tem pa dodal, da je čas za pogumno in odločno ukrepanje povezave.
„Čas je za humanost in človeško dostojanstvo. Za Evropo je to tudi vprašanje zgodovinske pravičnosti. Vsi se moramo zavedati, da je Evropa celina, kjer je skoraj vsakdo nekoč bil begunec,“ je povedal Juncker, in dodal, da Evropska unija ni v dobrem stanju. Po njegovi oceni, je v njej premalo Evrope in premalo unije. Zato je to potrebno spremeniti, tudi pri reševanju begunske krize. Številke so enormne, v nekaterih vzbujajo strah, a čas je za ukrepanje. „Članice pozivam, da sprejmejo predlog Komisije o nujni prerazporeditvi skupno 160.000 beguncev, po izračunu notranjih ministrov 14. septembra. Ne govorimo o številki 40. 000, niti 120.000, ampak 160.000. To je številka,“ je pojasnil. Komisija je namreč predlagala še prerazporeditev dodatnih 120.000 beguncev v pomoč Italiji, Grčiji in Madžarski. In o tem se morajo v začetku prihodnjega tedna dogovoriti voditelji članic. Juncker je izrazil upanje, da bo zadeva temeljila na obveznosti in ne prostovoljnosti držav.
Povedal je tudi, da se Evropejci moramo zavedati in ne smemo pozabiti, zakaj je temeljna pravica do azila tako pomembna. "Vendar pa prerazporeditev sama ne bo rešila težave. Res je tudi, da moramo biti pozorni na tiste, ki ne potrebujejo mednarodne zaščite in vseeno poskušajo dobiti azil. Zato je Komisija danes potrdila skupni evropski seznam varnih držav izvora, je pojasnil," in opozoril tudi, da članice odločitev o beguncih ne smejo sprejemati na podlagi njihove veroizpovedi ali prepričanj.
Juncker pravi, da ima Evropa sredstva za pomoč tistim, ki bežijo pred terorjem. Dejstvo je, da ne more poskrbeti za vso bedo na svetu, a kljub temu, da v Evropo res prihaja rekordno število beguncev, je to še vedno zelo majhen delež prebivalstva Evropske unije. Sicer je spregovoril tudi o ključnih gradnikih zajetnega svežnja predlogov za soočenje z begunsko krizo. Omenil je stalni sistem za razporeditev beguncev v kriznih razmerah, izvajanje evropske azilne zakonodaje ter ukrepanje proti članicam, ki jo kršijo. Zagotovil je tudi, da med mandatom njegove komisije schengenski sistem ne bo ukinjen, saj je prosto gibanje temeljna svoboščina Evropske unije, a ob tem poudaril potrebo po tesnejšem sodelovanju za zaščito zunanje meje unije. V nizu predlogov je poudaril tudi soočanje z vzroki begunske krize ter napovedal krepitev evropskih diplomatskih prizadevanj za rešitev kriz v Libiji in Siriji. Poudaril je tudi skrbniški sklad za Afriko v vrednosti 1,8 milijarde evrov.
