66 let Društva Slovencev v Mendozi

| 11.09.2015, 06:48 Matjaž Merljak

Rojaki v argentinski provinci Mendoza, pod mogočnimi Andi, so v soboto 29. in nedeljo 30. avgusta 2015 praznovali 66. obletnico tamkajšnjega društva Slovencev. Praznovanje je za Svobodno Slovenijo opisala Karina Marušič.

V sobotnih večernih urah je bila najprej odprta razstava z deli slikarja Franca Mlakarja, očeta Majde Ocvirk, priljubljene osebe mendoške skupnosti.

Potem so člani in prijatelji društva uživali v koncertu Slovenskega mendoškega okteta ter poslušali predstavitev njihove druge zgoščenke ob 15-letnici delovanja pevske skupine. Ta zgoščenka uresničuje sanje osmih prijateljev, ki so kot potomci Slovencev druge generacije, spoznavali in vzljubili slovensko pesem. Že od vsega začetka, od leta 1998, oktet obširno deluje in širi svoje pesmi na neštetih prireditvah, proslavah in obletnicah v Slovenskem domu in na prijateljskih srečanjih. Prireja samostojne koncerte v Slovenskem domu in v najpomembnejših dvoranah v Mendozi. Obiskali so tudi Slovenijo, ZDA, Bariloče, Malargüe, Rosario in večkrat Buenos Aires.

Nastop je bil razdeljen na dva dela: v prvem so peli slovenske pesmi, v drugem pa argentinske. Oktet so spremljali glasbeniki David Bajda na kitari, Fabián Patti na bombo in Pablo Salsedo na quenacho. Nekateri člani okteta so tudi igrali na klavir in charango. Za konec večera smo se udeležili skupne napitnice.

Nedeljski program se je začel z zahvalno sveto mašo. Daroval jo je Janez Cukjati; s petjem je sodeloval Mendoški pevski zbor.

Polna dvorana je bila jasen dokaz koliko prijateljev in znancev se je zbralo za praznovanje. Za kosilo, prave slovenske jedi, so poskrbeli člani Doma, ki so se zbrali že prejšnji petek in pripravili domače koline. Z okusnim kislim zeljem in praženim krompirjem so se nam dobro prilegle.

Med kosilom je Tine Šmon, predsednik Društva, pozdravil in spregovoril prisotnim nekaj besed. Pred 66 leti je bil »najbolj pomembni cilj Društva vzgoja nove generacije v vrednotah, ki so jih oni gojili doma. Te so bile vera, ljubezen do matične domovine, njihov jezik in kultura, poštenost, veselje, delavnost, solidarnost, nesebično delo za blagor naroda. S temi vrednotami smo zrasli v Slovenskem domu in smo prejeli neštete spretnosti ali sposobnosti, ki jih še danes prejemamo, kot je petje, deklamiranje poezij, šport, uživanje narave, nastope pri gledaliških igrah in folklornih plesih, organiziranje predstav, vodenje različnih skupin, itd. Te sposobnosti nas dopolnjujejo in nas bogatijo kot osebe, in s tem se obogati okolje v katerem živimo. Danes smo druga generacija, ki skuša usmeriti to zgodbo, in je naša odgovornost, da skrbimo za vzgojo naših otrok, tretje generacije, ki zdaj cveti, da bi imeli vsaj enake možnosti in priložnosti, kot smo jih imeli mi v okviru prej imenovanih vrednot. Da bodo tudi oni imeli ta prostor v katerem smo mi privilegirano zrasli«. Zato, »je potrebno, da vsi skupno delamo, da se vključimo v različne odseke in sodelujemo«, da bi »vse to, kar smo mi dobili, širili naprej«.

Po kosilu je folklorna skupina Korenine zaplesala plese, s katerimi je predstavila Slovence v Rosariju, na »3° Gran Festival Eslavo«. Tudi maturanta Gabrijel in Matjaž Nemanič, ki sta se udeležila Poletne Šole v Sloveniji, sta se prisrčno in občutno spomnila 70-letnice begunstva. Prepevanje slovenskih ljudskih pesmi je izkazovalo toploto src med prijatelji. V tem vzdušju je minilo praznovanje. Krepitev vrednote vere in kulture ter ljubezen do domovine pa nas spremljajo, ko vzkliknemo, kot je predsednik Društva povedal ob koncu v svojem govoru: Kako lepo je biti Slovenec!