Romanje v Lourdes
Matjaž Merljak
Češčenje lurške Matere Božje ima svoj izvor v Lurdu, v Franciji, kjer se je Devica Marija 11. februarja 1858 prikazala deklici Bernardki Soubirous. Na Marijino željo so na kraju prikazovanja leta 1876 sezidali veličastno baziliko. Lurd je postal eden največjih katoliških romarskih krajev.
V Argentino so češčenje lurške Matere Božje prinesli frančiškani, ki so prišli 1911 in v predmestju Santos Lugares najprej pozidali majhno kapelico, nato pa današnje svetišče, ki je posnetek lurške bazilike.
Slovenci so romali tja že pred drugo svetovno vojno. Pobožnost je pričel že prvi slovenski duhovnik, Jože Kastelic. Nato so se jim, po naselitvi v Argentini, pridružili tudi begunci. Na romanje v Lourdes gremo vsako leto prvo nedeljo po prazniku vnebovzetja Device Marije. Letos je bilo to v nedeljo 16. avgusta. K Mariji, naši Materi smo prišli vsak s svojimi težavami in prošnjami ter tudi zahvalo. »Saj še nikdar ni bilo slišati, da bi ti koga zapustila ...«.
Zbrali smo se v gornjem svetišču in začeli pobožnost z molitvijo rožnega venca, ki ga je molil Franci Korošec. Sledilo je izpostavljenje Najsvetejšega in pete litanije Matere Božje, ki jih je pela priložnostna pevska skupina pod vodstvom Andreja Selana. Na orgle jih je spremljal Janez Žnidar.
Po blagoslovu z Najsvetejšim je bila sv. maša za bolnike. Pred začetkom maše smo zapeli pesem »Zlatomašnik bod´ pozdravljen«, ker je maševal g. Marjan Bečan. Letos decembra bo namreč praznoval svoj zlati jubilej mašniškega posvečenja. Vsako leto nas obišče ob priložnosti romanja v Lurdes in lepo je bilo, da smo se mu skromno oddolžili. Deklica v narodni noši ga je pozdravila in mu dala šopek rdečih nageljnov. Skupaj z zlatomašnikom sta somaševala msgr dr. Jure Rode in msgr. Mirko Grbec. Msgr. dr. Rode je na kratko opisal življenjsko pot g. Marjana Bečana. Posamezne dele sv. maše je napovedoval Janez Filipič. Mogočno ljudsko petje je vodila že prej omenjena pevska skupina.
Pri pridigi se je g. zlatomašnik najprej zahvalil za čestitke, nato pa je navezal svoje misli na družino. Bog je ustvaril moža in ženo in ju je združil; zakon je krona stvarjenja. Današnji svet širi napake glede svetosti zakona. Civilna družba je zakon razveljavila; trpijo predvsem nedolžni otroci. Naloga krščanskih zakoncev je, da pokažejo na svetost zakona. Bog nam prihaja naproti, vendar želi, da ga sprejmemo svobodno, da nas napolni s svojo dobroto. Zakaj je toliko zla na svetu? Ker ljudje ne sprejmejo Boga. On je tisti, od katerega prejemamo ves blagoslov, vse milosti, da lahko obrodimo sad.
Med mašo je bila priložnost za sveto spoved. Ob koncu smo zapeli drugo kitico »Prečastita tvoja služba ...« in se poslovili od Marije z vedno prisrčno pesmijo »Marija skoz´ življenje ...« in z željo, da bomo prihodnje leto zopet romali.
