Madžarska z bodečo žico na mejo s Slovenijo, Avstrija podaljšuje nadzor
Slovenija | 25.09.2015, 15:49
Avstrija namerava nadzor na mejah s Slovenijo in Madžarsko, ki ga je zaradi migrantske krize uvedla pred dobrim tednom dni, podaljšati še za 20 dni. Madžarska je medtem presenetila s postavitvijo bodeče žice na nekaterih delih meje z našo državo. Po poročanju je opoldne nekaj metrov ograje že podrla. Naš zunanji minister Karl Erjavec je zagotovil, da bo to storila v celoti. Ker gre za prvo notranjo mejo znotraj schengenskega območja, razvoj dogodkov pozorno spremlja Evropska komisija in skuša ugotoviti vsa dejstva.
V Pincah med mejnim prehodom in avtocesto je Madžarska sprva postavila približno 200 metrov bodeče žice, nato je z druge strani avtoceste odstranila približno 150 metrov ograje. Bodečo žico je dopoldne postavila tudi v vasi Žitkovci pri Dobrovniku ob nekdanjem mejnem prehodu in jo po nekaj urah odstranila. Pri mejnem prehodu Hodoš so madžarski geodeti dopoldne postavljali količke, kjer naj bi namestili bodečo žico, a jih nato odstranili. Madžarski policisti in vojaki na meji tudi izvajajo nadzor. "Nas Madžarska o tem ni obvestila," je že včeraj, ko je Madžarska začela postavljati ograjo, sporočil državni sekretar Boštjan Šefic. Notranja ministrica Vesna Györkös Žnidar je ob robu včerajšnje seje državnega zbora poudarila, da je ravnanje madžarskih oblasti za nas bistveno in da je nujen skupen dogovor. "Odločitev Madžarov težko komentiram. Slovenija ograj ne postavlja, to je dejstvo. Kako bo v prihodnje, bomo videli."
Z madžarskim zunanjim ministrom Petrom Szijjartom je sinoči že govoril vodja slovenske diplomacije. V neuradnem telefonskem pogovoru mu je pojasnil, da gre za začasen ukrep in da je ograja provizorična. Postavili so jo preventivno, saj se bojijo novega močnega migrantskega vala. Da gre za mobilne pregrade, je zatrdil madžarski premier Viktor Orban, ki se danes mudi na Dunaju. Dodal je še, da Madžarska na meji s Slovenijo trenutno izvaja terenska dela - čisti pas zemlje, da bo lahko na njem namestila mobilno opremo. Ker je naša država članica schengenskega območja, se na tej meji ne sme postavljati nič, česar ni mogoče odstraniti v enem dnevu.
Predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker je evropskemu komisarju za migracije Dimitrisu Avramopulosu že naročil, naj stopi v stik z oblastmi obeh držav. "Postavljanje zidov in ograj ni rešitev za krizo, s katero se trenutno soočamo," je tiskovni predstavnik Evropske komisije ob tem ponovil Junckerjeve besede.
Zaradi dogajanja na slovensko-madžarski meji se v začetku prihodnjega tedna obeta nujna skupna seja najmanj dveh parlamentarnih delovnih teles. Predsednik odbora za zunanjo politiko Jožef Horvat napoveduje sklic seje s člani odbora za zadeve Evropske unije, morda se jim bodo pridružili še člani odbora za notranjo politiko. Tudi Horvat poudarja, da bodeča žica ne sodi na mejo, sploh ne znotraj povezave in schengenskega sistema. Poslanci naj bi hkrati razpravljali tudi o dogajanju na hrvaško-srbski meji. Odnosi med Hrvaško in Srbijo, ki so v zadnjih dneh zaradi migrantske krize izredno napeti, so se še zaostrili. Potem ko Zagreb ni odprl mejnega prehoda Bajakovo za tovorni promet, je Beograd prepovedal uvoz hrvaških izdelkov, Zagreb je odgovoril s prepovedjo vstopa v državo za srbske državljane in vozila s srbskimi registrskimi tablicami. Naši politiki in gospodarstveniki opozarjajo, da bo gospodarska škoda dosegla tudi Slovenijo. Posledice že čutita koprski Cimos, ki dobavlja mehanske komponente in module za avtomobilsko industrijo, ter velenjski proizvajalec bele tehnike Gorenje. Cimos je moral preusmeriti transportne tokove prek Bosne in Hercegovine ter Madžarske, kar predstavlja izgubo časa in povečuje stroške. Razmere skuša s prilaganjem transportnih poti obvladovati tudi Gorenje.
