Poslanci na predlog SDS znova o dostopnosti arhivskega gradiva

Slovenija | 22.09.2015, 15:31

Poslanci nadaljujejo z redno septembrsko sejo državnega zbora. Danes jih med drugim zaposluje tudi razprava o predlogu sprememb zakona o varstvu dokumentarnega in arhivskega gradiva ter arhivih. Predlog so vložili v SDS z željo, da bi imeli dostop do originalnega, necenzuriranega gradiva vsi. Večina poslanskih skupin ni naklonjena predlogu sprememb, podporo so mu napovedali zgolj v NSi.

Poslanka SDS Eva Irgl je v imenu predlagateljev pojasnila, da je obstoječi zakon o varstvu dokumentarnega in arhivskega gradiva ter arhivih omejil dostop do tovrstne dokumentacije, zlasti do gradiva nekdanje Službe državne varnosti. "Pri tem je treba izpostaviti predvsem arhive nekdanje tajne politične policije, za katero je Vrhovno sodišče Republike Slovenije v svoji odločbi ugotovilo oziroma potrdilo, da je to bila kriminalna organizacija, ki je falsificirala, fabricirala ali podtikala obremenilne dokaze. Žrtve takšne aktivnosti, praviloma politični nasprotniki ali drugače misleči v obdobju takratnega režima, praviloma niso imele možnosti razkritja konstruktov Udbe in rehabilitacije. Z zaprtjem teh arhivov pa se je ta možnost povsem zaprla."

Irglova je spomnila tudi na sporno anonimizacijo. "Kot opozarjajo tudi raziskovalci, da to v praksi pomeni, da morajo arhivisti najprej preveriti celotno gradivo in ga ustrezno obdelati, se pravi, anonimizirati. Fascikli so obsežni, nekateri imajo tudi preko 700 strani, raziskovalcev je veliko, bistveno manj pa arhivarjev. Mislim, da Republika Slovenija ima v tem trenutku dva arhivarja in če ti raziskovalci naročijo po več fasciklov hkrati, se lahko te zadeve zavlečejo tudi na več kot leto dni. Tudi Evropski parlament je s sprejetjem resolucije izrazil obžalovanje, da se 20 let po razpadu komunističnih diktatur v srednji in vzhodni Evropi v nekaterih državah članicah še vedno neupravičeno omejuje dostop do dokumentov, ki so pomembni za posameznike ali potrebni za znanstvene raziskave. Ob tem pa poziva vse države članice, naj si resnično prizadevajo za odprtje arhivov, tudi arhivov nekdanjih notranjih varnostnih služb, tajne policije in obveščevalnih služb," je povedala Irglova in dodala, da obstoječi zakon "nima duha odprtosti, ampak duh zaprtosti. To je problem". "Referendum, drugi, ki je bil o arhivskem gradivu, ni uspel zaradi kvoruma. Zaradi kvoruma. Ne pa zaradi same vsebine, ki je pa bistvena. Sicer so državljanke in državljani v skoraj 70 % zavrnili slab zakon ministra Uroša Grilca, ki arhive zapira," je dejala Irglova.

Vlada kot po tekočem traku opozicijskih zakonov ne podpira, tako je tudi pri tem. Ministrica za kulturo Julijana Bizjak Mlakar trdi, da veljavni zakon raziskovalcem preko odločbe arhivske komisije omogoča neomejen dostop do gradiva. "Pri sami uporabi arhivskega gradiva namreč v Arhivu Republike Slovenije niso zaznali večjih zapletov, niti ne zadovoljstva uporabnikov, niti opaznega upada njihovega števila. V praksi skorajda vsi raziskovalci lahko pridejo do arhivskega gradiva, ki vsebuje zakonsko varovane osebne podatke, dostopajo celovito in neomejeno in sicer preko odločbe arhivske komisije. Kar zadeva problematiziranje postopkov anonimizacije Vlada Republike Slovenije poudarja, da ti niso namenjeni raziskovalcem, drugim uporabnikom pa so ti postopki le v korist. Anonimizacija v primeru raziskovalcev pride v poštev le pri maloštevilnih uporabnikih, ki želijo dostopati do gradiva, na primer osebni dosjeji še živečih ali manj kot 10 let pokojnih ljudi, ki pred uveljavitvijo zdajšnjega zakona sploh ni bilo dostopno. Ne po zakonski dikciji, ne po praksi njenega izvajanja," je povedala ministrica. Prikimala ji je celotna koalicija z SMC na čelu. Poslanka slednje Anita Koleša: "Bistvo novele, ki jo predlaga Slovenska demokratska stranka je osredotočenost zgolj na en zelo majhen segment v sicer široko razvejani arhivski problematiki, in to je varovanje občutljivih osebnih podatkov v gradivu nastalem pred 17. majem 1990. Vsebinsko pomeni zahteva vračanje na star režim dostopanja, ki je veljal pred uveljavitvijo sedaj veljavnega arhivskega zakona in se je izkazal za izrazito pomanjkljiv, nejasen ter problematičen. Zdaj veljavni arhivski zakon je bil sprejet lani ob precejšnjem političnem hrupu, ki se je izpel v obračunavanju na desnem polu slovenskega političnega prostora in v neuspelem referendumu."

Poslanec SDS Andrej Čuš je opozoril, da s predlogom sprememb zakona ne promovirajo ideološkega boja, pač pa želijo zgolj vzpostaviti standarde, ki veljajo v večini evropskih držav. "Ko govorimo o področju arhivov, se tudi sam nikakor ne morem znebiti občutka, da politična elita, ki je v preteklosti dokazano bila vpletena v mnoga nečedna dela ter kršenje človekovih pravic, še naprej skriva svoje grehe iz preteklosti. Lahko rečemo, da imamo v Sloveniji združbo nedotakljivih bivših funkcionarjev katerim je bilo dovoljeno delati vse in jim je očitno dovoljeno delati vse še danes. Ob tem bi rad povedal tudi, da v Sloveniji s težavo sploh govorimo o področju in obstoju arhivov, saj jih je prejšnja nedemokratična oblast tik pred propadom sistema uničila v kar 90 odstotkov. Za ta kulturni genocid do danes ni odgovarjal prav nihče. Zato me tudi čudi sprenevedanje bivšega ministra za kulturo, gospoda Grilca, ki je v času referendumske kampanje na policijo naznanil sum kaznivega dejanja proti neznanemu storilcu," je povedal Čuš in še dodal: "Zaradi zaprtja arhivov tudi razvrednotenja arhivov lahko rečemo prikrivanja kršitev človekovih pravic in dodatnih birokratskih ovir smo v Poslanski skupini Slovenske demokratke stranke konec avgusta letos vložili novelo arhivskega zakona. V modernem evropskem prostoru, ki temelji na boju proti vsem totalitarizmom, je danes nedopustno selektivno obsojati samo nekatere vrste totalitarizmov, druge pa celo povečevati oziroma njihove zločine relativizirati ali celo opravičevati za nek višji ideološki cilj. Vsi totalitarizmi so temeljili na načrtnem in sistemskem kršenju človekovih pravic in temeljnih svoboščin."

Predsednica NSi in poslanka Ljudmila Novak, je povedala, da je obstoječi zakon sicer pomembno razširil dostopnost do arhivskega gradiva, a so se na drugi strani povečali administrativni postopki. Zato predlaganim rešitvam ne nasprotujejo: "Predlagatelji novele, o kateri bomo danes opravili splošno razpravo predlagajo tri bistvene spremembe sedaj veljavnega zakona. Prvič, omeji se le dostop do občutljivih podatkov oseb, ki niso bile nosilke javnih funkcij. Pri tej določbi Krščanski demokrati nimamo težav, saj bistveno ne posega v sedaj veljavni zakon. Udba je namreč spremljala predvsem ljudi, ki niso bili nosilci javnih funkcij, o funkcionarjih pa je gradiva z osebnimi podatki zelo menimo. Menimo, da je prav, da se uveljavi ta sprememba, drugič, ukinja se anonimizacija. Glede na naše stališče ob obravnavi prejšnje novele tudi s tem nimamo težav. Ni pa popolnoma jasno, kako bo tehnično urejen dostop do gradiv, ki vsebujejo varovane osebne podatke, kar je v skladu z zakonom. Izločanje dokumentov, ki vsebujejo te podatke, bi bilo po našem mnenju korak nazaj. Pričakujemo, da se bo ob današnji splošni razpravi in morebitni nadaljnji obravnavi zakona našlo primerne rešitve za ta del sprememb. Tretjič, določajo se roki za odločanje arhivske komisije in vlade, glede dostopnosti oziroma nedostopnosti gradiv. Vlada v svojem mnenju sicer opozarja, da so predlagani roki težko izvedljivi. Krščanski demokrati pa menimo, da je prav, da se postavijo realni roki, ki se jih bo mogoče držati. Pozivamo tudi vse sodelujoče, da na arhivsko gradivo gledamo kot na celoto. Le manjši del te celote je tudi ohranjeno arhivsko gradivo Udbe, ki je zelo pomembno in zahtevno. Na žalost pa je bila velika večina tega gradiva uničena, kar je za nas nesprejemljivo kaznivo dejanje."

V poslanski skupini nepovezanih poslancev so medtem napovedali glasovanje po svoji vesti. Je pa vodja poslanske skupine Bojan Dobovšek poudaril, da bi bilo raziskovalcem treba omogočiti čim hitrejši dostop do arhivskega gradiva. "Razmišljati je potrebno v prihodnost in sicer v prehod na elektronske oblike in na to, da je dostopnost čim hitrejša in čim boljša, seveda pa ne smemo pozabiti na to, da potem prihaja do raznih oblik kibernetske kriminalitete, zlorabe podatkov, pretvarjanja in podobno. To je smisel te zakonodaje in takšne spremembe velja potrditi."