Migranti že v Sloveniji, pristojni se sproti prilagajajo razmeram

Slovenija | 18.09.2015, 18:09

Slovenija je v pričakovanju novih prihodov migrantov. Policija, uprava za zaščito in reševanje ter različne človekoljubne in ostale organizacije že dalj časa zagotavljajo, da so na dogajanje, s kakršnim so se do zdaj soočale sosednje države, pripravljene.

Na policiji trdijo, da napenjajo vse moči za čim bolj nadzorovan prihod migrantov. Na naval migrantov v našo državo se pripravljajo že več tednov, zato pričakujejo, da bodo hitro izvedli vse svoje naloge. Kot še dodajajo, prizorov, ko več tisoč ljudi koraka po avtocesti, pri nas ne bomo videli. "Policija bo svoje človeške vire koncentrirala tam, kjer je to potrebno. Trenutno so najbolj aktualne razmere na Hrvaškem," je pojasnil vodja oddelka za upravljanje meja v upravi uniformirane policije Peter Skerbiš. Sile so najprej okrepili v Posavju in nato tudi drugod ob meji z južno sosedo. Ministrstvo za notranje zadeve je že aktiviralo tudi pomožno policijo. "Če se bo treba, bomo aktivirali tudi posebno enoto policije," je poudaril Skerbiš. Potrebe po morebitnem aktiviranju vojske pristojni za zdaj ne vidijo.

Policija vsakega, ki nedovoljeno prestopi državno mejo, obravnava kot nezakonitega migranta. Če posameznik zaprosi za mednarodno zaščito, steče postopek pod okriljem ministrstva za notranje zadeve, če ne, je še naprej nezakoniti migrant. "Če osebo še naprej obravnavamo kot nezakonitega migranta, policija izvede potreben identifikacijski postopek, zbere vsa dokazila o morebitnem, zadrževanju v sosednji državi, da bi jih čim lažje in hitreje vrnila nazaj." Kot je poudaril Skerbiš, so ob vstopu migrantov v Slovenijo najpomembnejši prvi trenutki. "Čim hitreje in bolje bo opravljen postopek, manj težav bo pozneje.“ Če bo naval migrantov na mejo res velik, bo policija, tako Skerbiš, postopke poenostavila in skrajšala. „Policija je pripravila posebna navodila, kako obravnavati nezakonite migrante v tem primeru."

Navodila za sprejem migrantov je pripravilo tudi ministrstvo za zdravje. V sprejemnih centrih bo zdravstveno osebje opravljalo preventivne zdravstvene preglede, v nastanitvenih bo dvakrat tedensko prisoten zdravnik, ki bo svoje delo opravljal tri ure oziroma po potrebi. Migranti imajo zagotovljeno pravico do nujne medicinske pomoči in nujnega reševalnega prevoza ter zdravljenja po odločitvi zdravnika. Ljudje s posebnimi potrebami imajo pravico do dodatnega obsega zdravstvenih storitev. Mladoletni so upravičeni do zdravstvenega varstva pod enakimi pogoji kot slovenski državljani. Zdravila naj bi država črpala iz blagovnih rezerv. "Predvidevamo, da bomo vsaj nekaj medicinske opreme za oskrbo v sprejemnih in nastanitvenih centrih dobili od vojske, pričakujemo tudi sodelovanje lokalnih zdravstvenih domov in njihovih zdravstvenih delavcev," je povedala državna sekretarka Sandra Tušar.

V prvi večji skupini migrantov, ki je prišla v Slovenijo, je bilo približno 150 ljudi, včeraj so jih iz Zagreba z vlakom pripeljali na železniško postajo na Dobovi. Velika večina je zdaj v Centru za tujce v Postojni. "Gre za otroke, ženske, mladoletnike, tudi nekaj moških. Gre torej za različno populacijo. Praktično še ne vedo, kje so. Ciljna država zagotovo ni Slovenija, ampak skandinavske države in Nemčija. Predvidevam, da bodo želeli naprej. A za zdaj so v centru za tujce, kjer jih obravnava policija," je dejal postojnski podžupan Andrej Berginc. Kakšen je postopek po prihodu tujcev v ta center? "Po vstopu v center tujcem najprej omogočimo, da se uredijo, preoblečejo, dobijo potrebščine za osebno higieno, sledi preventivni zdravstveni pregled, nato so nameščeni v sobe, oddelke, kot to določajo konvencije in zakoni. Nato se začne postopek zaradi vračanja in ugotavljanja njihove istovetnosti. Pri tem sodelujejo policijski inšpektorji in ostali. Če ne gre za prosilce za mednarodno zaščito, lahko sodelujemo z diplomatskimi predstavniki njihovih držav. V času bivanja v centru so tujci podvrženi vsem aktivnostim, ki jih zagotavlja socialna služba, ki je tu aktivna od jutra do večera," je odgovoril vodja centra Jože Konc.

Pri pripravi sprejemnih in nastanitvenih centrov po vsej državi pomagajo pripadniki civilne zaščite. Po besedah njenega poveljnika Srečka Šestana so do zdaj na obmejnih območjih postavili več šotorišč. "S šotori, posteljami in odejami smo dodatno opremili Center za tujce v Postojni, dodatno opremo smo posredovali tudi brežiški policijski postaji, da bodo tam lahko ljudje počivali in tako počakali nadaljnje postopke. Podobno smo naredili na Gruškovju, vse imamo pripravljeno tudi za Lendavo."

V sistem zaščite in reševanja je vključena tudi Zveza slovenskih katoliških skavtinj in skavtov. Njihove dejavnosti je za naš radio predstavil Luka Novak. "Naši prostovoljci - polnoletni skavti - pomagajo na terenu pri postavljanju šotorov in zložljivih postelj. Ta trenutek delujejo v treh centrih - v Gornji Radgoni, Brežicah in na mednarodnem mejnem prehodu Gruškovje. Večje število prostovoljcev pričakujemo konec tedna, a to je odvisno od potreb. Pomagali smo tudi v državnem logističnem centru Roje v Šentvidu na Ljubljano pri nakladanju opreme na tovornjake." Skavti so prav tako že pred dnevi navezali prve stike s človekoljubnimi organizacijami, med drugim s Slovensko Karitas. "Pomoč smo ponudili pri zbiranju oblek, hrane in podobnega."

V minulih dneh je Slovenska Karitas pripravila 5000 paketov, razdeljuje jih na Dobovi. Na posebnem transakcijskem računu pa je zbrala čez 21.000 evrov in tudi ta denar že aktivirala. "Spet se je pokazala solidarnost Slovencev. Kljub mnogim skrbem doma smo pripravljeni pomagati," je ocenil generalni tajnik Slovenske Karitas Imre Jerebic. Med prostovoljci Slovenske Karitas, ki so se že odzvali klicu na pomoč, je tudi manjša skupina, ki govori arabsko. Zakaj je pomembna, je pojasnil Peter Tomažič. "Skupaj z njimi označujemo hrano, zapisali so tudi osnovne fraze, besedišče, da si lahko naši prostovoljci pomagajo s priročnim slovarjem."

Ne le prostovoljci Slovenske Karitas, v pripravljenosti so tudi prostovoljci Rdečega križa Slovenije, nekateri so migrantom na Dobovi že včeraj delili vodo. Tudi v tej dobrodelni organizaciji so iz sklada solidarnosti že namenili prva sredstva za nakup najnujnejših potrebščin, hrane in higienskih pripomočkov, zagotovili bodo lahko tudi ostalo opremo. Slovenska filantropija medtem skuša oblikovati bazo podatkov o prostovoljcih, ki so že imeli izkušnjo dela z azilom in migranti ter so že prestali različne vrste usposabljanj. V bazi je trenutno približno 2.500 ljudi.