Sodelavec beograjske Karitas o položaju beguncev v Srbiji
Svet Petra Stopar
„Gotovo nekateri razmere izkoriščajo in v normalnih razmerah ne bi odšli na pot v Evropo,“ je o navalu beguncev v evropske države za naš radio povedal Viktor Cvetković z Nadškofijske Karitas Beograd. Priznal je, da je položaj v Srbiji zahteven.
Viktor Cvetković z beograjske nadškofijske Karitas pravi, da je njihova organizacija aktivna jugu Srbije ob makedonski meji v Preševu in Miratovcu, na severu pa v mestih Subotica in Kanjiža. Azilanti so nastanjeni tudi v centrih po sami Srbiji. O točnem številu migrantov je po njegovi oceni težko govoriti, za primer je navedel, da jih je bilo včeraj do 10. ure v Miratovcu registriranih več kot 1500.
Kar zadeva človekoljubno pomoč, so bili danes v omenjena žarišča poslani paketi hrane za vse, ter higienski pripomočki za ženske in majhne otroke. „Ljudje so utrujeni, izčrpani od vsega in od poti preko meje proti Madžarski, pa tudi zaradi negotovosti o tem, kako bodo prišli do želenih držav. To je normalno, a nekateri imajo več razumevanja, drugi manj. Se zgodi, da pride do kakšnih nesoglasij znotraj določenih skupin, recimo Sircev, Afganistancev in tako naprej, a to je vse zelo lokalno in se da hitro rešiti,“ je dejal koordinator, ki je vsakodnevno tudi v stiku s sodelavci Slovenske Karitas v Ljubljani.
Kot je povedal, da so med migranti tako tisti, ki bežijo pred vojnim nasiljem, npr. sirsko državljansko vojno, kot t.i. ekonomski migranti, torej tisti, ki iščejo boljši zaslužek in življenje v Evropi. „Kaj natančno je, ni mogoče reči, veste, niso vsi migranti iskreni. Gotovo nekateri razmere izkoriščajo in v drugih, normalnih okoliščinah ne bi odšli na pot v Evropo.“
Na vprašanje, kako Srbija gleda na prihajajoče ljudi, je odgovoril, da se dober del naroda tudi sam „spominja lastnih izkušenj na tem področju“. So pa zagotovo vmes neke „kulturološke razlike“, ki v tem trenutku še ne predstavljajo tako velike težave, vprašanje pa je, kako bo z njimi dolgoročno.
