Razvoj gospodarstva bi mlade obdržal doma

Slovenci po svetu | 17.08.2015, 12:11 Matjaž Merljak

Na letošnjem, 15. Vseslovenskem srečanju v Državnem zboru je kot vabljena govornica spregovorila Erika Köleš Kiss, prva zagovornica porabskih Slovencev v madžarskem parlamentu v Budimpešti. Predstavila je položaj Slovencev na Madžarskem nekoč, danes in jutri.

Erika Köleš Kiss je odraščala v Gornjem Seniku v Porabju. S slovenščino se je srečevala doma in še v osnovni šoli, na gimnaziji v Monoštru se je slovenščine učila le v krožku. Na visoki pedagoški šoli v Sombotelu je študirala madžarsko književnost in jezik in postala ena prvih študentk na novo odprti katedri za slovenski jezik in književnost. Po poroki je živela v notranjosti Madžarske. Leta 1988 sta se s soprogom vrnila v Porabje, zaposlila se je kot vzgojiteljica v dijaškem domu, obenem pa je na monoštrski gimnaziji učila slovenščino kot izbirni predmet. Pozneje je dosegla, da so na gimnaziji slovenski jezik uvedli kot učni in maturitetni predmet, za kar je sama pripravila učne načrte in vse drugo potrebno. Tudi kot profesorica srednje strokovne šole Bela 3 v Monoštru je uspela v prizadevanjih, da je slovenščina uvedena kot učni izbirni in maturitetni predmet.

Na parlamentarnih volitvah 6. aprila 2014 po novi zakonodaji so narodne skupnosti volile svoje zastopnike v parlament. Slovenci so izvolili Eriko Köleš Kiss, ki je podpredsednica državne slovenske samouprave in podpredsednica slovenske samouprave Monošter, Slovenska ves.

Slovenci na Madžarskem letos praznujemo vrsto obletnic. Te naše letošnje obletnice so povezane na našo, v narekovaju povedano, samostojnost na dogajanja zadnjih 25-ih let, četrtletje, katero je prinašalo iz leta v leto vse več sprememb. Letos praznuje 25. obletnico svoje ustanovitve Zveza Slovence na Madžarskem, prva porabska organizacija. Letos je praznovala 20. obletnico svojega delovanja državna slovenska samouprava, krovna organizacija Slovencev na Madžarskem. 23. junija je minilo 15 let od kar se sliši slovenski radio, Radio Monošter ter 5. obletnico praznuje prava slovenska zbirka v Porabju, Kuharjeva spominska hiša. Te obletnice so me opozorile, da je od časa do časa nujno pregledati od kod, po kakšni poti in kam nas vodi naša usoda, kam vodi usoda številčno majhno slovensko manjšino na ozemlju madžarske države. Kratek povzetek delim z vami, cenjeni udeleženci 15. Vseslovenskega srečanja v Državnem zboru Republike Slovenije.

Spremite torej prisrčen pozdrav Slovenke iz sosednje Madžarske, katere državljanka sem od svojega rojstva, enako kakor se imam za Slovenko in s tem tudi za pripadnico slovenskega naroda vse od najzgodnejšega zavedanja svoje biti. Ko prestopim mejo med našima državama, ponavadi rečem, da sem prišla od doma domov, kajti mi, ki smo se rodili na neslovenskem ozemlju slovenskim staršem ali mi katerih prababice in pradedje so bili Slovenci, smo enako del slovenskega naroda kot tisti, ki so se rodili v Sloveniji slovenskim staršem in živijo tukaj v Sloveniji. Oblika kokoši namreč, ki jo riše zemljevid Slovenije, zaobjema Slovence v državi Slovenije. Pri glavi kokoši na severozahodnem koncu današnjega slovenskega sveta na ozemlju pradavne staroslovenske Panonije, ampak zgodovinsko že več kot tisočletja vedno del Madžarske, se nahaja Slovensko Porabje. V imenu skrit pomen kaže, da se govori o pokrajini ob reki Rabi. Slovensko Porabje ki so nekoč imenovali Vendska Krajina, Slovence so pa poimenovali Vendi, je del skrajnega zahoda Madžarske v Železni županiji, kjer živi še do danes okrog 3 tisoč 500 Slovenk in Slovencev, na Madžarskem vse skupaj pa okrog 4 tisoč 500. Danes smo edina narodnost na Madžarskem, s katero živijo Madžari neprekinjeno skupaj že enajst stoletij. Čeprav je prvi ogrski kralj Sveti Štefan povedal, da država z enim jezikom in z eno samo kulturo je šibka in slaba, na Madžarskem včasih niso marali manjšin. V drugi polovici 19. stoletja so se v Porabju večkrat dogajale neprijetnosti pripadnikom slovenske manjšine, a kljub temu se je slovenska beseda in kultura ohranila. Med obema svetovnima vojnama se madžarske oblasti niso dosti ukvarjale z narodnostjo, niso skrbele za ohranjanje in razvoj teh. Sprememba madžarske ustave leta 1972 je z določbo o enakopravnosti manjšin dala možnost za rabo jezika. Razvoj v Porabju je v drugi polovici 20. stoletja bila najmočnejša ovira zaprtost od notranje Madžarske in tudi od matične države Slovenije. Za Porabje sta bili do konca 70-ih let prejšnjega stoletja značilni gospodarski panogi poljedelstvo in živinoreja. Zemlja je slabo rodovitna, preživljati se iz nje je bil za Porabce težek kruh. V drugi polovici 20. stoletja se je vse več Porabcev zaposlovalo v monoštrski tovarni in so hodili na različna sezonska dela po celi Madžarski. Slovence so spoštovali delodajalci, ker so vedno bili skromni, vztrajni, čvrsti in pridni. Največ zaposlenih je delalo v treh izmenah, ampak tja do začetka 1990. let so doma tudi nadaljevali kmečko delo. Na žalost veliko Porabk in Porabcev se je preselilo iz Porabja s trebuhom za kruhom v večja madžarska mesta. Škoda, da o Slovenskem Porabju do danes ni slovenske firme, kjer bi se menda naši ljudje z veseljem zaposlili in vemo, da na Madžarskem je več kot 50 slovenskih podjetnikov, nobenih pa v Porabju. Za Slovence v Porabju je politična sprememba madžarske prinesla veliko novosti. Vidne, občutljive in resne spremembe. Država je začela izboljševati svoj odnos do manjšin. Madžarska in Slovenija sta leta 1992 sprejeli meddržavni sporazum o zagotavljanju posebnih pravic slovenski narodni manjšini v Republiki Madžarski in Madžarski narodni skupnosti v Republiki Sloveniji. Na podlagi sporazuma o zaščiti obeh manjšin se je veliko naših nujnih zahtev lahko izpolnilo, ne smemo se pa ustaviti, saj dela, ki služi slovenski narodnosti na Madžarskem, je še in še. Odnos vlade Madžarske do pripadnikov slovenske narodne skupnosti se je v marsičem spremenil v zadnjih 20 letih v zagotavljanju pravic avtohtone slovenske narodne skupnosti in njihovem uresničevanju. Spremembe so odprle poti, po katerih smo začeli na novo oblikovati svoje narodnostno zavedanje, določati svoje cilje in reševati pereče naloge. V kratkem smo prepoznali, da le z močno organiziranostjo in zavestnimi ter zavzetimi vodji lahko na novo gradimo slovenske narodnostne organizacije, se organizira dobro narodnostno šolstvo, začnejo delati slovenske kulturne skupine, z namenom, da bi ohranjale šege in običaje, stare že skoraj za pozabljene tradicije. Ohranjanje slovenskega jezika v Porabju in slovenski skupnosti na Madžarskem je naš prvi cilj. Veliko lahko naredijo in imajo veliko odgovornost na tem področju narodnostne organizacije, mediji, šole, narodnostne vzgojne in izobraževalne institucije.

27. oktobra 1990 je bila ustanovljena Zveza Slovencev na Madžarskem, katere člani in predsedstvo od začetka vlagajo veliko energije in prizadevanj v izboljšanje položaja narodne skupnosti. Zvezo predstavlja predsednik, ki je od začetka Jože Hirnök, organa zveze pa sta občni zbor in predsedstvo. Organizacija prireja razne programe, koordinira in financira delovanje amaterskih kulturnih skupin v Porabju, opravlja založniško dejavnost. V Porabju od konca 20. stoletja deluje skupaj z otroškimi skupinami štiri, pet slovenskih folklornih skupin, pet, šest pevskih zborov oziroma ljudskih pevk, tri, štiri amaterskih gledaliških skupin, ki tudi na odru ohranjajo porabsko-slovensko kulturo, dediščino Slovencev na Madžarskem. V okviru zveze je začel izhajati časopis Porabje leta 1991. Danes je financiran preko državne slovenske samouprave iz madžarskega proračuna, tisk časopisa pa financira Slovenija. Novembra 1998 se je uresničila največja želja porabskih Slovencev, odprtje Slovenskega kulturnega in informativnega centra v Monoštru. V domu ima svoje prostore zveza, uredništvo časopisa, slovenski radio, tu je tudi gostinski obrat, slovenski hotel in restavracija Lipa. Stavba in oprema čakata na obnovitev, za kar se je treba spet boriti za finančno podporo, saj iz lastnih sredstev tega zveza ne bi mogla opraviti. Na pobudo matične domovine je zveza ustanovila razvojno agencijo Slovenska krajina, to je neprofitna organizacija, ki dela in se zavzema za kulturni, turistični in gospodarski razvoj slovenskega Porabja. O delovanju in uspehih boste danes še slišali od vodje agencije Andreje Kovač.

Državni zbor Madžarske je leta 1993 sprejel Zakon o narodnih in etničnih manjšinah, ki je omogočil za manjšine na Madžarskem ustanavljanje manjšinskih lokalnih in državnih samouprav. Jeseni leta 1994 so potekale volitve, spomladi leta 1995 pa so Slovenci prvič volili člane Državne slovenske samouprave, ki je postala najvišji predstavniški organ Slovencev v državi in si od začetka ustanovitve zastavlja kot najbolj pomembno nalogo ohranjanje in negovanje narodnostnega slovenskega jezika, kulture ter razvijanje narodnostne identitete pripadnikov skupnosti. Organizacijo vodi predsednik, ki je 20 let že Martin Ropoš.

Glavni organ je občni zbor, ki se odloča glede proračunskega načrtovanja, izvajanja ali sodelovanja v različnih projektih, oblikovanja delovnih načrtov, zaposlovanja delavcev na uradu in še marsikaj. Naloge in obveznosti občnega zbora in urada so se v zadnjih letih precej razširile. Nujno je bilo povečati in posodobiti prostore sedeža organizacije, k čemur je finančno prispevala skoraj 50 milijonov forintov madžarska vlada. Državna slovenska samouprava je lastnik vse več ustanov vezane na naš jezik, zgodovino in kulturo. Na Gorenjem Seniku so pred petimi leti odprli Kuharjevo spominsko hišo in prvo slovensko zbirko v Porabju kot del čezmejnega projekta sosed k sosedu. V stavbi so rekonstruirani župnijski urad, prostori nekdanjega župnika Januša Kuharja in še drugi cerkveno zgodovinski predmeti. Eni čakajo tudi svojo obnovo, če bo uspelo dobiti kakšen projektni ali sponzorski denar za to delo. V poslopju poleg spominske hiše je pa na ogled etnološka zbirka predmetov, ki so ju uporabljali pri gospodarskih delih Porabci oziroma Slovenci v Porabju.

Ta delček zgodovine Porabskih Slovencev in samo pokrajino bi si morali ogledati vsi osnovnošolci in srednješolci tudi iz Slovenije, spoznati kulturno dediščino, življenje pripadnikov slovenskega naroda izven države, mora biti obvezna zahteva nacionalne vzgoje in izobraževanja. 23. 6. leta 2000, torej pred petnajstimi leti se je oglasil Radio Monošter, prva radijska postaja Porabskih Slovencev na Madžarskem. Oddaje v slovenščini, v porabščini, lahko poslušamo danes že dve uri, živa slovenska beseda neprimerno veliko pomeni pri ohranjanju materinščine. Od 1. julija 2012 je vzdrževalec dveh dvojezičnih osnovnih šol državna slovenska samouprava, to sta dvojezična Osnovna šola Jožefa Košiča na Gorenjem Seniku in dvojezična Osnovna šola Števanovci.

Ker otroci pomenijo prihodnost slovenske narodnosti na Madžarskem, narodnostna dvojezična vzgoja je izredna dolžnost vseh nas. V Porabju je vedno potekal pouk slovenskega jezika, nekoč v zgodovinski razdalji celo pouk v slovenskem jeziku. Odvisno pa od političnega položaja na Madžarskem, je šolstvo v maternem slovenskem jeziku dobilo več ali manj pozornosti. Do prvega desetletja 21. stoletja so porabske osnovne šole poučevali slovenski jezik kot jezik manjšine. Učenci so prihajali na šole z znanjem porabskega jezika in kar uspešno osvajali tudi knjižni jezik. Učiteljice in učitelji so vsako leto hodili na seminarje v Jugoslavijo, danes v Slovenijo na izpopolnjevanje in poglabljanje znanja knjižnega slovenskega jezika, književnosti, zgodovine in zemljepisa. To možnost imamo tudi še danes, prav ta teden poteka to izobraževanje.

Porabsko šolstvo je del madžarskega šolskega sistema, zanj so veljavni, za celo madžarsko državo veljavni zakoni. V dobro opremljeno šolo na Gorenjem Seniku se vpisujejo učenci iz vasi samega Gornjega Senika, iz Dolnjega Senika, iz Sakalovc, Slovenske vasi ter iz Monoštra. Dvojezično Osnovno šolo v Števanovci obiskujejo učenci iz Števanovcev, Odkovec, Andovec, Izvirice, Ritkarovec in tudi iz Monoštra. Obe šoli sta bili v zadnjih petnajstih letih obnovljeni kot narodnostni slovenski šoli, iz madžarskih finančnih sredstev v vsoti 100 milijonov forintov. Pri opremi je pomagalo tudi Ministrstvo za izobraževanje Republike Slovenije. Vzdrževanje šol državna slovenska samouprava opravlja po posebni izobraževalni pogodbi madžarske vlade, v zadnjih letih finančno prav dobro skrbi za narodnostne šole, za kvaliteto pouka pa moramo poskrbeti ravnateljici s svojima pedagoškima kolektivoma. Šole imajo kadrovske probleme, zato se obračamo za pomoč na matično Slovenijo, tudi v obliki gostujočih učiteljev slovenskega jezika oziroma za strokovne učitelje na usmeritvi gostinstva in turizma. Pouk jezika je nujen tudi na Osnovni šoli v Monoštru. Na osnovnih šolah se tako vse skupaj uči sedaj 154 učencev, na srednjih šolah pa 37, slovenski jezik. Poučujejo slovenski jezik na gimnaziji in na Srednji šoli v Monoštru. V vrtcih je tudi prisoten slovenski materni jezik. Pet vrtcev ga uporablja, ima program zanj, saj so povsod zaposlene vzgojiteljice z znanjem domačega jezika. Od 1980. leta obstaja katedra za slovenski jezik v Sombotelu na visoki šoli oziroma ta sedaj že dela kot univerza. Več študentov konča tudi v Sloveniji na filozofski fakulteti, samo vrnitev diplomantov od koder izvirajo se le deloma uresničuje. Vsak mesec dvakrat ima svojo oddajo Sombotelska televizija z naslovom, Slovenski utrinki, katera tudi sporoča o življenju Slovencev na Madžarskem.

Od januarja 2014 je povezan južni in zahodni del Porabja z direktno cestno povezavo, na kar smo Porabci veliko čakali. Od 2014. leta je zagotovljena zastopanost naše narodnosti v madžarskem parlamentu. To delo kot zagovornica opravljam jaz. Nimam sicer enakih pravic, kot če bi bila poslanka, ker nimam pravice glasovanja, ampak marsikaj se pa da tudi doseči s to pozicijo. Upam, da bom na tem področju uspešno lahko pomagala svojim rojakom.

Nujno je delati za razvoj gospodarstva v Porabju, za optimalen razvoj turizma, predvsem z namenom, da mlado generacijo ustavimo doma, ker če si bodo našli možnosti za preživljanje, ne bodo zapuščali naših krajev in ne bo padalo število Slovencev v Porabju na Madžarskem. Vsi se zavedamo, da je potreben dialog med generacijami. Jaz namreč imam upanje, da si tudi mladi želijo ohraniti in krepiti kulturno identiteto. V ta namen sta sprejeli obe organizaciji Slovencev na Madžarskem, zato organizirajo programe za združenje pripadnikov različnih generacij, dejavnosti poskušajo prilagoditi interesom mladih.

Upam, da še čez nekaj let bomo lahko povedali kaj tudi o tem krogu uspehov Slovencev na Madžarskem, o sodelovanju Slovenije in pripadnikov slovenske narodnosti v sosednji državi. Čeprav je že minil teden dni od 24. obletnice samostojnosti Slovenije, čestitam ob dnevu državnosti in želim, da bi Slovenija ohranila svoje lepote, prijetnosti, da bi bila vedno dobra mati vseh Slovencev doma in onkraj meja. Bog živi Slovenijo, vse tukaj zbrane Slovenke in Slovence.

Hvala za pozornost.

(iz magnetograma Državnega zbora)