Javna razprava o resoluciji o nacionalnem načrtu zdravstvenega varstva pri koncu
Slovenija
Javna razprava o predlogu resolucije o nacionalnem načrtu zdravstvenega varstva za prihodnjih pet let je pri koncu. Najpogostejši očitki so, da je presplošen. A ministrica Milojka Kolar Celarc odgovarja, da konkretni ukrepi v krovni strateški dokument ne sodijo.
Predlog resolucije o nacionalnem načrtu zdravstvenega varstva predvideva ohranitev košarice zdravstvenih pravic in njeno prilagajanje novim tehnologijam. Da bi to lahko tudi omogočili, so nujne spremembe financiranja zdravstvenega sistema. Načrtovana je ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja v zdajšnji obliki - nadomestila naj bi ga posebna dajatev. Obetajo se spremembe na področju podeljevanja koncesij - po novem naj bi bili pogoji za vse enotni. Vodstva zdravstvenih ustanov naj bi imela več pristojnosti.
Večina javno izraženih pripomb v javni razpravi, ki se je začela s predstavitvijo predloga pred dvema mesecema, se nanaša na premajhno konkretnost ukrepov. Na Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije menijo, da so cilji, dejavnosti in ukrepi tako splošno opredeljeni in obrazloženi, da ne dajejo odgovorov na ključne slabosti zdajšnje in na ključna vprašanja prihodnje ureditve zdravstvenega sistema. Med drugim predlagajo določbo, naj se preuči uvedbo diferenciranih prispevnih stopenj za zavarovanje za poškodbo pri delu in poklicno bolezen, prepričani so tudi, da bi morali zdravniki predpisovati zdravila s splošnim imenom. Zavzemajo se še za ureditev področja medicinskih pripomočkov na nacionalni ravni. Prav tako bi radi zapisali, naj bodo zaostrene odgovornosti za redno plačilo prispevkov za obvezno zdravstveno zavarovanje in zagotovljena njihova učinkovitejša izterjava. Eden od predlogov je tudi uvedba dodatnih javnofinančnih virov za zdravstvo, med drugim bi se v javno zdravstveno blagajno denar stekal z kaznimi. Predvsem jih moti opredelitev vloge zavoda v prihodnje.
Podobne pripombe imajo tudi socialni partnerji. Po besedah predstavnice sindikalne strani Lučke Böhm soglašajo z vrsto stvarmi, a zaradi splošnosti so mogoči zelo različni scenariji izvedbe, od katerih nekateri niso sprejemljivi. Tako delodajalci kot sindikati imajo pripombe na status Zavoda za Zdravstveno zavarovanje Slovenije. Po mnenju Böhmove bi morala reforma iti v smeri izgrajevanja njegove avtonomije, ki bo omogočala izvajanje vloge dejavnega kupca programa zdravstvenih storitev. Tudi predstavnik delodajalcev Igor Antauer meni, da je treba v zavodu ohraniti vpliv tistih, ki vplačujejo prispevke, torej delodajalcev in delojemalcev. Iz predloga resolucije po njegovih besedah ni razvidno, kako se bo to storilo.
V zvezi društev upokojencev resolucijo načeloma pozdravljajo, a se sprašujejo, kako se bodo v prihodnje zbirali viri za financiranje zdravstva. Ob tem opozarjajo, da upokojenci z nizkimi pokojninami ne bodo prenesli kakšnih večjih bremen za zdravstveno zavarovanje.
Ministrstvo za zdravje bo po koncu javne razprave resolucijo uskladilo s pripombami in jo nato poslalo v medresorsko usklajevanje. "Vsekakor bomo vnesli problem urejanja poklicnih bolezni in varnosti pri delu ter mogoče nekatere ostale omenjene dopolnitve, na primer večji poudarek informatizaciji in telemedicini," je dejala Kolar Celarčeva. Po drugi strani v resoluciji ne namerava upoštevati predlogov sprememb, ki se nanašajo na zelo konkretne predloge, rešitve in časovnico. Bodo pa ti koristili pri pripravi dvoletnih akcijskih načrtov in konkretnih rešitev v posameznih zakonih.
Državni zbor bo o resoluciji predvidoma glasoval na zadnji decembrski seji. Še letošnje sprejetje dokumenta od Slovenije pričakuje tudi Evropska komisija
