Bo rimska kurija zaposlovala le za določen čas?
Svet | Marjana Debevec
Pred papežem Frančiškom je naporna jesen. 19. septembra bo odpotoval na Kubo, tri dni kasneje pa v ZDA, kjer se bo med drugim udeležil svetovnega srečanja družin. Sledila bo redna sinoda o družini. Konec novembra pa naj bi obiskal nemirno Srednje Afriško republiko in Ugando. Pred vsem tem dogajanjem, se bo sveti oče srečal s svojim posvetovalnim telesom, oz. devetimi kardinali, ki razpravljajo o reformi rimske kurije. Srečanje bo potekalo od 14. do 16. septembra.
Tema prihodnjega srečanja sveta devetih kardinal bo najverjetneje opredelitev začasnega delovnega razmerja za vatikanske uradnike, ki delajo v rimski kuriji. To je bil namreč predlog za proces reforme, ki teče v Vatikanu. Še vedno ni jasno, ali se določeno službeno obdobje nanaša na vse, ki so v službi v rimski kuriji – ali bo veljalo le za duhovnike. Po besedah vidnega italijanskega novinarja Marca Tosattija naj bi za uradnike v rimski kuriji obstajalo obdobje petih let. Torej če je duhovnik poklican, da služi v rimski kuriji, se bo po petih letih vrnil v svojo domačo župnijo.
Vprašanje pa je, ali bo to določilo veljalo tudi za laike. Po podatkih je od skoraj 2.700 ljudi, ki delajo pri Svetem sedežu, 780 duhovnikov, 330 redovnih bratov in sester ter 1.600 laikov. Če bo veljalo petletno obdobje tudi zanje, kakšna bo njihova usoda? Kako bodo preživljali svoje družine? To je nekaj kritičnih vprašanj glede omenjenega predloga. Drug pomislek na ta predlog pa je, da ljudje, ki pogosto menjajo delovna mesta, ne bodo imeli časa, da bi razvili svojo strokovnost, ki je bila za Sveti sedež značilna doslej. Določeno službeno obdobje pa ne bo veljalo za diplomate, ki bodo nadaljevali po sedanjem sistemu. Če opravijo papeški veleposlaniki vso pot usposabljanja, običajno prejmejo mesto papeškega nuncija po kakih 16 do 17 letih diplomatske službe. Seveda pa lahko papež imenuje za nuncija, kogar hoče.
Med najbolj znanimi nunciji, ki niso obiskovali cerkvene akademije, je stalni opazovalec Svetega sedeža pri Združenih narodih v Ženevi nadškof Silvano Maria Tomasi, ki je bil leta 1996 povišan na mesto nuncija s prejšnjega mesta tajnika papeškega sveta za preseljence. Med tistimi, ki niso hodili na akademijo, je tudi sedanji nuncij na Irskem nadškof Charles J. Brown. Preden je bil določen za vatikanskega veleposlanika, je bil uradnik na kongregaciji za nauk vere.
