Naš gost: zlatomašnik misijonar p. Hugo Delčnjak
| 27.07.2015, 12:23
Za mnoge goste, ki jih gostimo v naši pogovorni oddaji Naš gost velja, da so s svojim delom in življenjem napisali toliko zgodb, da bi z njimi z lahkoto napolnili več oddaj. P. Hugo Delčnjak bi s svojo pripovedjo res lahko poskrbel za obilico radijskega gradiva. Od mladih let misijonar je v svojem bogatem poslanstvu, poleg Evrope, zamenjal dve celini.
Ob nedavnem obhajanju zlate maše ga je p. Pavle Jakop takole nagovoril: „Bilo je pred šestdesetimi leti, v letu mojega rojstva, ko je mladi Tonči po mali maturi odšel v frančiškanski noviciat v Novo mesto. Moja mati je takrat rekla: »Če bo pa ta kdaj duhovnik, bom pa jaz kraljica!«. Moja mati je lani umrla kot kmetica, Tonči pa je postal pater Hugo in danes obhajamo njegov zlatomašniški jubilej. Dragi zlatomašnik p. Hugo, v imenu nas vseh poklekam pred tvoje duhovništvo, kajti le na kolenih je primerna zahvala za vse to, kar stoji za jubilejem zlatomašništva: deset tisoč darovanih maš, več kot sto tisoč obhajil, spovedi, blagoslovov, na tisoče krstov, porok, maziljenj, pogrebov, ocean molitve in posvečevanja ljudi. Gre za zlati jubilej vere in ljubezni, zaradi katere te je Bog opasal in si odšel, kamor te je poslal, v službo misijona v Togo, Centralno Afriko, Venezuelo in nazadnje v Francosko Gvajano.“
Pater Hugo prihaja iz duhovno rodovitne župnije Nova Cerkev, ki je dala dva škofa, v njej je deloval tudi blaženi Slomšek. Iz številne kmečke družine ga je pot za znanjem peljala v Maribor, Božji klic pa v študij bogoslovja. Kot mlad frančiškan je odšel v Afriko, se na lastne oči in z lastnimi močmi prepričal kakšno je delo med ljudmi na črni celini. Od začetka devetdesetih let je zvest Južni Ameriki, ki, kot pravi, jo zaznamuje vernost tamkajšnjega človeka.
Misijonsko delo p. Huga je ves čas razpeto med gesli, ki si ju je izbral za novo in zlato mašo. Kot mlad duhovnik je izbral besede: „Sveta vera bodi vam luč.“ In prav sveta vera je vseskozi luč na njegovi poti življenja in darovanja. Zlato mašo pa je obogatil z besedami apostola Pavla: „Vem, komu sem veroval!“ Kot mu je pri praznovanju zlate maše dejal p. Viktor Papež, je v p. Hugu luč vere v desetletjih dozorela do spoznanja, da se je prav odločil in izbral, ko je stopil na pot frančiškana, duhovnika in misijonarja. Ni se zmotil v tem, komu verovati, komu zaupati svojo življenjsko pot in prihodnost. Jezusu, ki človeka nikoli ne razočara in ga nikdar ne pusti na cedilu.
V pogovoru smo slišali celo vrsto misijonskih utrinkov, optimistični pogled misijonarja, ki mu nikdar ni bilo žal, da je stopil na zahtevno pot, patra, ki Francoski Gvineji pravi „dom“ in je Bogu hvaležen za krepka leta, ki jih je lahko posvetil drugim!
Ob nedavnem obhajanju zlate maše ga je p. Pavle Jakop takole nagovoril: „Bilo je pred šestdesetimi leti, v letu mojega rojstva, ko je mladi Tonči po mali maturi odšel v frančiškanski noviciat v Novo mesto. Moja mati je takrat rekla: »Če bo pa ta kdaj duhovnik, bom pa jaz kraljica!«. Moja mati je lani umrla kot kmetica, Tonči pa je postal pater Hugo in danes obhajamo njegov zlatomašniški jubilej. Dragi zlatomašnik p. Hugo, v imenu nas vseh poklekam pred tvoje duhovništvo, kajti le na kolenih je primerna zahvala za vse to, kar stoji za jubilejem zlatomašništva: deset tisoč darovanih maš, več kot sto tisoč obhajil, spovedi, blagoslovov, na tisoče krstov, porok, maziljenj, pogrebov, ocean molitve in posvečevanja ljudi. Gre za zlati jubilej vere in ljubezni, zaradi katere te je Bog opasal in si odšel, kamor te je poslal, v službo misijona v Togo, Centralno Afriko, Venezuelo in nazadnje v Francosko Gvajano.“
Pater Hugo prihaja iz duhovno rodovitne župnije Nova Cerkev, ki je dala dva škofa, v njej je deloval tudi blaženi Slomšek. Iz številne kmečke družine ga je pot za znanjem peljala v Maribor, Božji klic pa v študij bogoslovja. Kot mlad frančiškan je odšel v Afriko, se na lastne oči in z lastnimi močmi prepričal kakšno je delo med ljudmi na črni celini. Od začetka devetdesetih let je zvest Južni Ameriki, ki, kot pravi, jo zaznamuje vernost tamkajšnjega človeka.
Misijonsko delo p. Huga je ves čas razpeto med gesli, ki si ju je izbral za novo in zlato mašo. Kot mlad duhovnik je izbral besede: „Sveta vera bodi vam luč.“ In prav sveta vera je vseskozi luč na njegovi poti življenja in darovanja. Zlato mašo pa je obogatil z besedami apostola Pavla: „Vem, komu sem veroval!“ Kot mu je pri praznovanju zlate maše dejal p. Viktor Papež, je v p. Hugu luč vere v desetletjih dozorela do spoznanja, da se je prav odločil in izbral, ko je stopil na pot frančiškana, duhovnika in misijonarja. Ni se zmotil v tem, komu verovati, komu zaupati svojo življenjsko pot in prihodnost. Jezusu, ki človeka nikoli ne razočara in ga nikdar ne pusti na cedilu.
V pogovoru smo slišali celo vrsto misijonskih utrinkov, optimistični pogled misijonarja, ki mu nikdar ni bilo žal, da je stopil na zahtevno pot, patra, ki Francoski Gvineji pravi „dom“ in je Bogu hvaležen za krepka leta, ki jih je lahko posvetil drugim!
