Begunci v Iraku
Kristjani iz Niniv so morali pred enim letom bežati s svojih domov
Cerkev po svetu Marta Jerebič
Kristjani v Iraku se te dni spominjajo prve obletnice bega z ravnine Ninive. V noči med 6. in 7. avgustom 2014 je bilo več kot 120 tisoč vernikov prisiljenih zapustiti svoje domove. Večinoma so se zatekli v kaldejsko nadškofijo Erbil v Kurdistanu, kjer so se nastanili tudi begunci iz Mosula. Živijo predvsem s pomočjo mednarodnih dobrodelnih ustanov. Ena teh je katoliška organizacija Pomoč Cerkvi v stiski, ki je v zadnjem letu Cerkvi v Iraku namenila že več kot 7 milijonov evrov. Največ tega denarja je dobila prav nadškofija Erbil. Konec junija je 13 tisoč družinam podarila živila v vrednosti 690 tisoč evrov. Tamkajšnji nadškof Bashar Warda pravi, da ima pomoč organizacije velik vpliv na življenje njihove skupnosti. Islamsko državo pa je označil za raka, ki ga je treba ustaviti.
Več kot 120 tisoč vernikov, ki so bili pred enim letom prisiljeni zapustiti svoje domove, je prve mesece preživelo v šotorih, cerkvah ali zapuščenih stavbah. Po posredovanju organizacije Pomoč Cerkvi v stiski so bili nastanjeni v najemniških stanovanjih ali montažnih hišah. Organizacija je prav tako poskrbela za gradnjo osmih šol za otroke iz begunskih družin.
Nadškof v Erbilu Bashar Warda je bil priča, ko so iz dneva v dan prihajali kristjani in iskali zatočišče. Videl je njihove solze in slišal njihove zgodbe o nasilnih okrutnostih, ki so jih prestali. »Če povem pošteno, se počutim utrujenega. Gledam toliko ljudi v takem položaju in vedno večje potrebe vsak dan. Ljudje trkajo na vrata cerkva v moji škofiji, iščejo pomoči in strehe, vzgoje, zdravila … imajo različne potrebe.«
Čeprav je minilo eno leto, se položaj še zdaleč ni izboljšal. Nadškof pravi, da morajo islamski voditelji javno obsoditi napade in dejanja Islamske države.
»Če se izjave muslimanskih voditeljev ne bodo ubadale z žrtvami, ni možnosti,da bodo muslimani vedeli, kaj se dogaja. Pri tem, kar se dogaja, ne gre za škodovanje ugledu islama. Ampak za to, da končujejo življenje toliko nedolžnih ljudi.«
Islamska država nadzoruje približno 40 odstotkov iraškega ozemlja in približno polovico sirskega. Nadškof teroriste označuje za rak, ki ga je treba ustaviti. »Prepričan sem, da je Islamska država podobna raku. Prvo, kar narediš pri raku, je, da ga ustaviš in omejiš. Ker druge poti ni. Ni poti pogajanja ali iskanja kakršnekoli rešitve.«
Poleg vojaškega delovanja meni, da je del rešitve v spravi Iračanov od večinskih do manjšinskih skupin. Meni tudi, da mora mednarodna skupnost odgovoriti s politično in humanitarno akcijo.
